tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe z aneksom
Najemno pogodbo, sklenjeno za določen čas, mora najemnik podaljšati najmanj 30 dni pred potekom roka in prositi lastnika za sklenitev aneksa k najemni pogodbi, sicer mora izprazniti stanovanje oseb in stvari (95. člen SZ-1). Ker tožnica (novega) aneksa k najemni pogodbi ni želela skleniti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stanovanje toženca uporabljata nezakonito.
Kompetenca pritožbenega sodišča je omejena le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa v vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev prvega sodišča.
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-186/12-34 izhaja, da je Ustavno sodišče RS v III. točki izreka toženi stranki naložilo izdajo novih odločb, s katerim bi tožena stranka odpravila neustavno stanje, vendar te odločbe lahko učinkujejo le za naprej (44. člen ZUSTS), zato je ta del ustavne odločbe namenjen v prvi vrsti zavarovancem, ki pravnih sredstev zoper odločbe o negativni uskladitvi pokojnin niso vložili, kot izhaja iz 36. in 37. točke obrazložitve. Zavarovanci, ki so izpodbijali odločbe in o njihovih pravnih sredstvih še ni bilo pravnomočno odločeno v času učinka razveljavitve, imajo možnost doseči odpravo neustavnih odločb in vzpostavitvi stanja, ki je veljalo pred njimi.
Odločbo Ustavnega sodišča RS je treba torej razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da v slabši položaj po določbi 44. člena ZUSTS postavlja zavarovance, ki so bili aktivni in so vložili pravna sredstva zoper odločbe tožene stranke. Pravica tožnika do plačila razlike pokojnine je bila realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa tožnik z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb, od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obrestih. Ker prvostopenjsko sodišče ni po vsebini odločalo o pravilnosti in zakonitosti odločb tožene stranke, temveč je v tem delu tožbo zavrglo, ker je napačno štelo, da ni podan pravni interes tožnika, mora prvostopenjsko sodišče najprej odločiti o tožbenem zahtevku glede odprave odločb tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080061
URS člen 14, 22. OZ člen 131, 131/2, 150, 153/2, 153/3, 180, 180/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – prometna nesreča – trčenje vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – pravična denarna odškodnina
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pešec, ki je s tem, ko ni bil osvetljen, zmanjšal možnost, da bi bil viden prej, je s hojo ob napačnem robu ceste zmanjšal tudi možnost, da bi sam prej zaznal vozilo. Pomen neskrbnosti njegovega ravnanja je v primerjavi z ravnanjem in objektivno odgovornostjo toženkinega zavarovanca pravilno ovrednoten v 30 % prispevku k nastali škodi.
pravica do sodnega varstva - denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - narok - seznam dolžnikovega premoženja - predložitev seznama dolžnikovega premoženja - nepristop dolžnika na narok
Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika (razkritje premoženja). Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Namen denarne kazni v tem primeru je vplivati na voljo dolžnika, da vendarle opravi tisto ravnanje, ki je nujno potrebno zaradi učinkovitega varstva upnika
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 14, 14/2.
pričnina – stroški postopka – izgubljen zaslužek
Sodišče prve stopnje je na toženčev predlog na naroku zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju uveljavljala povračilo izgubljenega zaslužka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo povračilo stroškov za zaslišanje te priče tožencu.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – izneverjenje – velika tatvina – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – kriva izpovedba – oškodovanec kot tožilec – zahteva za preiskavo – zavrnitev zahteve za preiskavo – upravičeni tožilec – odvzem poslovne sposobnosti – zakoniti zastopnik – razlogi za sum – utemeljen sum – presoja utemeljenosti suma – stvarna pristojnost – posamezna preiskovalna dejanja – ni preiskave pred okrajnim sodiščem – zavrnitev pritožbe
Center za socialno delo, ki zastopa oškodovanko kot osebo, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je procesni udeleženec, ki sme opravljati procesna dejanja, ni pa upravičeni (subsidiarni) tožilec.
Ali obstaja utemeljen sum kot dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sodišče presodi le na podlagi zagovora osumljenca in zahtevi za preiskavo priloženega dokaznega gradiva, ne izvaja pa dokazov.
Kadar iz zahteve za preiskavo izhaja utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, se lahko zahteva za preiskavo šteje kot zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 v tretjem odstavku 28. člena določa, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok. Iz zapisnika je razvidno, da se tega naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo nov narok, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena in pravilno ustavilo postopek.
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
odškodnina – posek lesa – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – vložitev kazenske ovadbe – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje – trditveno breme – naklep
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj vložitev kazenske ovadbe ne pomeni začetka kazenskega pregona in tudi ne pretrganja. Praviloma mora biti kaznivo dejanje, katerega posledica je daljši zastaralni rok, ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Veljajo pa tudi izjeme, ko storilec ne more biti spoznan za krivega kaznivega dejanja, škoda pa je nedvomno povzročena s kaznivim dejanjem. Gre za primere, ko je storilec umrl med kazenskim postopkom oz. če obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon in obdolženčevo odgovornost. Šele v takšnih primerih lahko sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja v pravdnem postopku. Tožnik teh okoliščin ni navedel.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 247, 247/2, 254. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - vzrok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožnici vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ni poškodba pri delu, pač pa bolezen. Tudi sicer bi se poškodba pri delu lahko štela kot vzrok začasne nezmožnosti za delo le, če bi bila ta v neposredni zvezi s škodnim dogodkom. V zvezi s tem vprašanjem je izvedenec izrecno poudaril, da je začasna nezmožnost za delo pri tožnici podana zaradi poškodbe pri delu le v prvi polovici leta 2011, potem pa je vzrok bolezen. Zato so pritožbene navedbe tožnice, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu, neutemeljene.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 53.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade
V konkretnem primeru je moral izvedenec oceniti vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve in bi izvedencu za vsako pripadala nagrada po Pravilniku. Gre za eno mnenje oziroma cenitev in za eno nagrado.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084473
ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – odgovornost upravnika – odgovornost iz posesti nepremičnine – vzročna zveza – avtomatska vrata – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – vmesna sodba
Dejstvo, da so se okoliščine, ki jih je med postopkom zatrjevala toženka, v končni odločitvi sodišča obrnile njej v škodo, ne more biti podlaga za uspeh njene pritožbe.
ZVEtL člen 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 18, 271, 271/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 181, 319, 319/2. ZNP člen 9.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – lastništvo – napotitev na pravdo – ugotovitvena tožba – res iudicata – materialna pravnomočnost – upravičeni predlagatelj
Tako kot v nepravdnem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča, ko sodišče vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno in z učinki materialne pravnomočnosti, ni naknadne pravdne poti za udeležence postopka, tako tudi ni naknadne nepravdne poti (ob izpolnjenih predpostavkah istovetnosti zahtevka), ko to vprašanje z enakimi učinki reši pravdno sodišče.
ZZZDR člen 129. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina – zmožnosti staršev – potrebe otroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – primeri, ko je pobot izključen
Prvo sodišče svoje ugotovitve o tožnikovem dobrem premoženjskem stanju ne opre na noben konkreten razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti pravilnost njegove ugotovitve o tožnikovi zmožnosti plačevati prisojeno preživnino.
ugriz psa v stegno – zelo lahka telesna poškodba – odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo ekonomičnosti – nepostavitev izvedenca
Sodišče zaradi ekonomičnosti postopka ni postavilo izvedenca, ki ga tožnik ni predlagal; če pa bi bil potreben, bi sodišče prve stopnje v okviru materialnopravnega vodstva moralo tožnika na to opozoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071287
OZ člen 40. ZOdvT tarifna številka 3100.
poroštvena pogodba – ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe – odpadla kavza pogodbe – nagib za sklenitev poroštvene pogodbe – obstoj zunajzakonske skupnosti – prenehanje zunajzakonske skupnosti – nagib kot del pravne podlage – abstraktnost poroštvenega razmerja – odločitev o stroških postopka – nagrada za postopek – nastanek pravice do nagrade
Zmotno je stališče pritožnice, da pri neodplačnih pravnih poslih nagib vedno predstavlja del pravne podlage. Iz določil o nagibu (40. člen OZ) to ne izhaja. Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi (nagibi), ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank.