Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084473
ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – odgovornost upravnika – odgovornost iz posesti nepremičnine – vzročna zveza – avtomatska vrata – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – vmesna sodba
Dejstvo, da so se okoliščine, ki jih je med postopkom zatrjevala toženka, v končni odločitvi sodišča obrnile njej v škodo, ne more biti podlaga za uspeh njene pritožbe.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 247, 247/2, 254. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - vzrok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožnici vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ni poškodba pri delu, pač pa bolezen. Tudi sicer bi se poškodba pri delu lahko štela kot vzrok začasne nezmožnosti za delo le, če bi bila ta v neposredni zvezi s škodnim dogodkom. V zvezi s tem vprašanjem je izvedenec izrecno poudaril, da je začasna nezmožnost za delo pri tožnici podana zaradi poškodbe pri delu le v prvi polovici leta 2011, potem pa je vzrok bolezen. Zato so pritožbene navedbe tožnice, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu, neutemeljene.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – izneverjenje – velika tatvina – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – kriva izpovedba – oškodovanec kot tožilec – zahteva za preiskavo – zavrnitev zahteve za preiskavo – upravičeni tožilec – odvzem poslovne sposobnosti – zakoniti zastopnik – razlogi za sum – utemeljen sum – presoja utemeljenosti suma – stvarna pristojnost – posamezna preiskovalna dejanja – ni preiskave pred okrajnim sodiščem – zavrnitev pritožbe
Center za socialno delo, ki zastopa oškodovanko kot osebo, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je procesni udeleženec, ki sme opravljati procesna dejanja, ni pa upravičeni (subsidiarni) tožilec.
Ali obstaja utemeljen sum kot dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sodišče presodi le na podlagi zagovora osumljenca in zahtevi za preiskavo priloženega dokaznega gradiva, ne izvaja pa dokazov.
Kadar iz zahteve za preiskavo izhaja utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, se lahko zahteva za preiskavo šteje kot zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-186/12-34 izhaja, da je Ustavno sodišče RS v III. točki izreka toženi stranki naložilo izdajo novih odločb, s katerim bi tožena stranka odpravila neustavno stanje, vendar te odločbe lahko učinkujejo le za naprej (44. člen ZUSTS), zato je ta del ustavne odločbe namenjen v prvi vrsti zavarovancem, ki pravnih sredstev zoper odločbe o negativni uskladitvi pokojnin niso vložili, kot izhaja iz 36. in 37. točke obrazložitve. Zavarovanci, ki so izpodbijali odločbe in o njihovih pravnih sredstvih še ni bilo pravnomočno odločeno v času učinka razveljavitve, imajo možnost doseči odpravo neustavnih odločb in vzpostavitvi stanja, ki je veljalo pred njimi.
Odločbo Ustavnega sodišča RS je treba torej razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da v slabši položaj po določbi 44. člena ZUSTS postavlja zavarovance, ki so bili aktivni in so vložili pravna sredstva zoper odločbe tožene stranke. Pravica tožnika do plačila razlike pokojnine je bila realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa tožnik z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb, od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obrestih. Ker prvostopenjsko sodišče ni po vsebini odločalo o pravilnosti in zakonitosti odločb tožene stranke, temveč je v tem delu tožbo zavrglo, ker je napačno štelo, da ni podan pravni interes tožnika, mora prvostopenjsko sodišče najprej odločiti o tožbenem zahtevku glede odprave odločb tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Kompetenca pritožbenega sodišča je omejena le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa v vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev prvega sodišča.
tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe z aneksom
Najemno pogodbo, sklenjeno za določen čas, mora najemnik podaljšati najmanj 30 dni pred potekom roka in prositi lastnika za sklenitev aneksa k najemni pogodbi, sicer mora izprazniti stanovanje oseb in stvari (95. člen SZ-1). Ker tožnica (novega) aneksa k najemni pogodbi ni želela skleniti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stanovanje toženca uporabljata nezakonito.
Sodba predložena pritožbenemu sodišču v predložitvenem poročilu in sodba v spisu se razlikujeta tako glede izreka, kakor tudi glede obrazložitve. Posledično preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč. Poleg tega sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve navaja, da je sodišče tožbenemu zahtevku v delu, v katerem se zahteva odprava odločb ugodilo in je zato odločbi odpravilo, iz izreka pa izhaja, da je tožbo v delu, v katerem tožeči stranki zahtevata odpravo odločb, zavrglo. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/1, 83/2, 120. ZPP člen 243.
delno plačilo za izgubljen dohodek - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je v konkretnem primeru uveljavljala pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek. Sodišče nima strokovno - medicinskega znanja, da bi lahko v nasprotju z 243. členom ZPP samo ali celo mimo izpovedi dr. B.B., zaslišanega kot izvedene priče, ugotavljalo objektiviziranost v številnih listinskih medicinskih izvidih zapisanih diagnoz, kaj šele, da bi kvalificirano ocenjevalo težo atopijskega dermatitisa, dokazanost alergije na več osnovnih živil ali obstoj kronične encefalopatije, ki naj bi jo bilo mogoče potrditi le z ustrezno slikovno diagnostiko, ki pri otroku ni bila izvedena. Zaradi nerazčiščenih strokovno medicinskih vprašanj glede obstoja ali neobstoja težkih kroničnih bolezni in stanj iz seznama bolezni, ki je kot Priloga sestavni del Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, dejansko stanje ni razjasnjeno do takšne stopnje, da bi na dokazni zaključek prvostopenjske sodbe bil mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek iz naslova družinskih prejemkov in toženi stranki naložilo, da s posebno odločbo odmeri višino delnega plačila, spremenilo tako, da je zadevo vrnilo v ponovno predsodno upravno odločanje.
OZ člen 174, 179, 179/1. ZPP člen 286b. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2.
povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – mesečna renta – odrgnine – poškodbe glave – zlom – pretres možganov – bergle – dolgotrajno zdravljenje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – povrnitev nepremoženjske škode – dokazni predlog „kot do sedaj“ – stroški postopka – pooblaščenec, ki ni odvetnik – prevoz z avtobusom
Pomemben je končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le zneski za posamezno obliko te škode.
Dokazni predlog tožnika v zvezi s trditveno podlago glede razširitve tožbenega zahtevka „kot do sedaj“ je tudi nesubstanciran, saj tožnik ne pove v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga izvedbo posameznega dokaznega predloga.
V skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki niso odvetniki, potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. V slednjih je določeno, da obsegajo potni stroški stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom, pri čemer se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
primarni tožbeni zahtevek – ugotovitev neobstoječe pogodbe – podredni tožbeni zahtevek – razveljavitev pogodbe – pogodba o ustanovitvi dosmrtne služnosti stanovanja – navidezna pogodba – izročitev zneska kot protidajatev za uživanje stanovanja – spremenjene okoliščine – nevzdržnost skupnega bivanja
Teh okoliščin (torej zatrjevanega poslabšanja odnosov v zvezi s posledično izgubo namena sklenjene pogodbe), tudi če bi bile v postopku na prvi stopnji ustrezno (to je pravočasno, konkretno in celostno) zatrjevane in izkazane (pa kot rečeno, temu ni tako) glede na naravo (vsebino) med pravdnimi strankami sklenjene služnostne pogodbe oziroma sobivanja v isti hiši, ki ga je predvidevala, po mnenju pritožbenega sodišča objektivno (oziroma upoštevaje objektivizirane standarde pričakovanega (dolžnega) skrbnega ravnanja ob sklepanju pogodbe) samih po sebi ni moč opredeliti kot nepričakovanih oziroma takšnih, glede katerih se tožnica že ob sklenitvi pogodbe ne bi mogla ustrezno zaščititi. Zato zahtevku na razvezo (razveljavitev) tudi iz tega razloga ne bi bilo moč ugoditi (glej drugi odstavek 112. člena OZ).
pravica do sodnega varstva - denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - narok - seznam dolžnikovega premoženja - predložitev seznama dolžnikovega premoženja - nepristop dolžnika na narok
Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika (razkritje premoženja). Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Namen denarne kazni v tem primeru je vplivati na voljo dolžnika, da vendarle opravi tisto ravnanje, ki je nujno potrebno zaradi učinkovitega varstva upnika
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – višina koristi – uporabnina – najemnina – odbitek davka – zastaranje – sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – postavitev novega izvedenca
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba pri določanju višine odmene upoštevati tudi davčne obveznosti. Odločitev sodišča, ki ne upošteva odbitka davščin, je v skladu z novejšo sodno prakso. Glede upoštevanja davkov, ki bi bremenili upravičenca, je v novejši sodni praksi razčiščeno, da gre za razmerje med upravičencem in državo, kar povsem jasno izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080061
URS člen 14, 22. OZ člen 131, 131/2, 150, 153/2, 153/3, 180, 180/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – prometna nesreča – trčenje vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – pravična denarna odškodnina
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pešec, ki je s tem, ko ni bil osvetljen, zmanjšal možnost, da bi bil viden prej, je s hojo ob napačnem robu ceste zmanjšal tudi možnost, da bi sam prej zaznal vozilo. Pomen neskrbnosti njegovega ravnanja je v primerjavi z ravnanjem in objektivno odgovornostjo toženkinega zavarovanca pravilno ovrednoten v 30 % prispevku k nastali škodi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – nedovoljene pritožbene novote – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – unovčenje premoženja – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja
Na odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je bil dne 24. 3. 2016 nad tožečo stranko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zgolj ta okoliščina ne pomeni, da tožeča stranka sodne takse ne more plačati, oziroma da je ne more plačati takoj in v celoti, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora namreč stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti in porabiti za plačilo sodne takse.
SPZ člen 48, 48/2, 48/3. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 58, 58/2, 59.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino zunajzakonskega partnerja – izostanek dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – superficies solo cedit – obligacijskopravne posledice – terjatev do posebnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – neupravičena pridobitev
Stvarnopravni zakonik je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti. Vsaka prirast tako pripade zakoncu/izvenzakonskemu partnerju, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti.
Vlaganja zakoncev/izvenzakonskih partnerjev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci, ne pa na podlagi določb Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi. Zahtevek za vrnitev vlaganj (v obliki fizične pomoči, pa tudi plačil), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, je treba obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. V takšnih primerih bi moralo sodišče oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil, nastalih v času trajanja izvenzakonske skupnosti (tako tožničinih kot toženčevih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0053526
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18. ZIZ člen 15, 40c, 41, 41/4, 100. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 22, 22-5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - predlog za izvršbo - navedbe v predlogu za izvršbo - oprava poizvedb z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence - prebivališče dolžnika - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sredstva izvršbe - sprememba sredstev izvršbe
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo kot dolžnikov naslov navedel Ljubljana, in tako v navedbah predloga za izvršbo ni bilo nobenega podatka, ki bi nakazoval, da gre za razmerje z mednarodnim elementom. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, zato se je potrebno zanesti na podatke, ki jih je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je urejena v 40.c členu ZIZ.