spor majhne vrednosti - škoda povzročena s strani domače živali - pes - varstvo in nadzorstvo
Prvi toženec ni dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo, spričo česar je odškodninsko odgovoren za nastalo škodo po drugem odstavku 158. člena OZ. Prvi toženec bi moral dokazati, da je nadzorstvo psa prilagodil razmeram in situaciji, ki bi jo moral in mogel pričakovati. V tej zvezi pa ne zadostujejo trditve, da se je pes gibal pod nadzorstvom postavljenega skrbnika znotraj ograjenega zasebnega zemljišča. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je pes nekontrolirano gibal zunaj ograjenega zasebnega zemljišča in je v nočnem času (ob slabi vidljivosti) nemudoma in nepričakovano pritekel na cesto tako, da je z desne strani skočil pred vozilo družbe. Že samo dejstvo, da je pes pobegnil izven ograjenega zemljišča, kaže na to, da lastnik psa ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
Veljavna Odvetniška tarifa določa, da se odvetniku, ki zastopa več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, v pravdnih postopkih zviša vrednost nagrade za 10% za vsako nadaljnjo stranko.
Sodba predložena pritožbenemu sodišču v predložitvenem poročilu in sodba v spisu se razlikujeta tako glede izreka, kakor tudi glede obrazložitve. Posledično preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč. Poleg tega sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve navaja, da je sodišče tožbenemu zahtevku v delu, v katerem se zahteva odprava odločb ugodilo in je zato odločbi odpravilo, iz izreka pa izhaja, da je tožbo v delu, v katerem tožeči stranki zahtevata odpravo odločb, zavrglo. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti - uživalka pokojnine
ZPIZ-2 v četrtem odstavku 406. člena določa, da uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena določba ne velja za tožnico, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, tj. 1. 1. 2013, še ni bila uživalka pokojnine. Tožnica se je upokojila šele 22. 5. 2013, torej po uveljavitvi ZPIZ-2. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 ne omogoča več t. i. sočasnega dvojnega statusa upokojenca in zavarovanca, kar je omogočala določba 18. člena ZPIZ-1, ki je urejala izvzem iz zavarovanja. Po novi ureditvi v skladu z ZPIZ-2 se morajo vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki, obvezno vključiti v zavarovanje.
Ker se dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, je pomembno le to, ali je dedič živ v trenutku zapustnikove smrti. To velja tako za zakonite kot oporočne dediče. Okoliščina, da je oporočni dedič že pred začetkom zapuščinskega postopka umrl, nima nobenega vpliva.
ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/1, 83/2, 120. ZPP člen 243.
delno plačilo za izgubljen dohodek - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je v konkretnem primeru uveljavljala pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek. Sodišče nima strokovno - medicinskega znanja, da bi lahko v nasprotju z 243. členom ZPP samo ali celo mimo izpovedi dr. B.B., zaslišanega kot izvedene priče, ugotavljalo objektiviziranost v številnih listinskih medicinskih izvidih zapisanih diagnoz, kaj šele, da bi kvalificirano ocenjevalo težo atopijskega dermatitisa, dokazanost alergije na več osnovnih živil ali obstoj kronične encefalopatije, ki naj bi jo bilo mogoče potrditi le z ustrezno slikovno diagnostiko, ki pri otroku ni bila izvedena. Zaradi nerazčiščenih strokovno medicinskih vprašanj glede obstoja ali neobstoja težkih kroničnih bolezni in stanj iz seznama bolezni, ki je kot Priloga sestavni del Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, dejansko stanje ni razjasnjeno do takšne stopnje, da bi na dokazni zaključek prvostopenjske sodbe bil mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek iz naslova družinskih prejemkov in toženi stranki naložilo, da s posebno odločbo odmeri višino delnega plačila, spremenilo tako, da je zadevo vrnilo v ponovno predsodno upravno odločanje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080061
URS člen 14, 22. OZ člen 131, 131/2, 150, 153/2, 153/3, 180, 180/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – prometna nesreča – trčenje vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – pravična denarna odškodnina
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pešec, ki je s tem, ko ni bil osvetljen, zmanjšal možnost, da bi bil viden prej, je s hojo ob napačnem robu ceste zmanjšal tudi možnost, da bi sam prej zaznal vozilo. Pomen neskrbnosti njegovega ravnanja je v primerjavi z ravnanjem in objektivno odgovornostjo toženkinega zavarovanca pravilno ovrednoten v 30 % prispevku k nastali škodi.
odvzem prostosti – neupravičen pripor – odškodnina zaradi okrnitve svobode – nepremoženjska škoda – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posttravmatska stresna motnja
Po utrjeni sodni praksi se v primeru neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi enotna odškodnina, ki zajema vso nepremoženjsko škodo, ki je oškodovancu nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, lahko pa se v primeru, ko obstoji dodatna škoda (tožnik v obravnavanem primeru trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi posttravmatske stresne motnje), prisodi odškodnina tudi za to obliko škode.
OZ člen 174, 179, 179/1. ZPP člen 286b. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2.
povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – mesečna renta – odrgnine – poškodbe glave – zlom – pretres možganov – bergle – dolgotrajno zdravljenje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – povrnitev nepremoženjske škode – dokazni predlog „kot do sedaj“ – stroški postopka – pooblaščenec, ki ni odvetnik – prevoz z avtobusom
Pomemben je končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le zneski za posamezno obliko te škode.
Dokazni predlog tožnika v zvezi s trditveno podlago glede razširitve tožbenega zahtevka „kot do sedaj“ je tudi nesubstanciran, saj tožnik ne pove v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga izvedbo posameznega dokaznega predloga.
V skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki niso odvetniki, potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. V slednjih je določeno, da obsegajo potni stroški stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom, pri čemer se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
primarni tožbeni zahtevek – ugotovitev neobstoječe pogodbe – podredni tožbeni zahtevek – razveljavitev pogodbe – pogodba o ustanovitvi dosmrtne služnosti stanovanja – navidezna pogodba – izročitev zneska kot protidajatev za uživanje stanovanja – spremenjene okoliščine – nevzdržnost skupnega bivanja
Teh okoliščin (torej zatrjevanega poslabšanja odnosov v zvezi s posledično izgubo namena sklenjene pogodbe), tudi če bi bile v postopku na prvi stopnji ustrezno (to je pravočasno, konkretno in celostno) zatrjevane in izkazane (pa kot rečeno, temu ni tako) glede na naravo (vsebino) med pravdnimi strankami sklenjene služnostne pogodbe oziroma sobivanja v isti hiši, ki ga je predvidevala, po mnenju pritožbenega sodišča objektivno (oziroma upoštevaje objektivizirane standarde pričakovanega (dolžnega) skrbnega ravnanja ob sklepanju pogodbe) samih po sebi ni moč opredeliti kot nepričakovanih oziroma takšnih, glede katerih se tožnica že ob sklenitvi pogodbe ne bi mogla ustrezno zaščititi. Zato zahtevku na razvezo (razveljavitev) tudi iz tega razloga ne bi bilo moč ugoditi (glej drugi odstavek 112. člena OZ).
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitna najemnina – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Težko socialno stanje, na katerega se toženka (prvič) sklicuje v pritožbi, je izjemoma (v primeru neprofitne najemnine) razlog, ki prepreči odpoved najemnega razmerja, vendar le, če najemnik ustrezno postopa.
SPZ člen 48, 48/2, 48/3. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 58, 58/2, 59.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino zunajzakonskega partnerja – izostanek dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – superficies solo cedit – obligacijskopravne posledice – terjatev do posebnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – neupravičena pridobitev
Stvarnopravni zakonik je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti. Vsaka prirast tako pripade zakoncu/izvenzakonskemu partnerju, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti.
Vlaganja zakoncev/izvenzakonskih partnerjev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci, ne pa na podlagi določb Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi. Zahtevek za vrnitev vlaganj (v obliki fizične pomoči, pa tudi plačil), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, je treba obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. V takšnih primerih bi moralo sodišče oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil, nastalih v času trajanja izvenzakonske skupnosti (tako tožničinih kot toženčevih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
Z vzpostavitvijo stanja na podlagi ZOPRZUJF-a, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pravnomočno priznano pokojnino, pravica do izpodbijanja in odprave upravne odločbe o negativni uskladitvi pokojnine ni izgubljena. Odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2014 je potrebno razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da bi v slabši položaj v nasprotju s 44. členom ZUST postavljali uživalce pravic, ki so bili aktivni in so vložili pravno sredstvo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnine. Zavarovanci, ki so izpodbijali odločbe in o njihovih pravnih sredstvih še ni bilo pravnomočno odločeno v času učinka razveljavitve, imajo možnost doseči odpravo neustavnih odločb in vzpostavitev stanja, ki je veljalo pred njimi.
Pravica tožnika do plačila razlike pokojnine je bila realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb, od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obresti.
ZIZ člen 87, 87/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-1, 262, 262/1, 271, 271/1, 271/2. PZ člen 945, 945/1. ZOSRL člen 201, 201/2.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – rubež letala – zastavna pravica na zarubljenih stvareh – predhodna odredba – ustrezno sredstvo zavarovanja terjatve – začasna odredba po določbah Pomorskega zakonika
Predlagana začasna odredba presega namen zavarovanja z začasno odredbo, saj bi z rubežem stvari upnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih stvareh (prvi odstavek 87. člena ZIZ), kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 271. člena ZIZ (po kateri upnik z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice). Upnik pa je predlagal celo prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala, podrejeno prodajo zarubljenega letala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084473
ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – odgovornost upravnika – odgovornost iz posesti nepremičnine – vzročna zveza – avtomatska vrata – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – vmesna sodba
Dejstvo, da so se okoliščine, ki jih je med postopkom zatrjevala toženka, v končni odločitvi sodišča obrnile njej v škodo, ne more biti podlaga za uspeh njene pritožbe.
ugotovitev vrednosti zapuščine – določitev vrednosti darila – napotitev na pravdo – napotitveni sklep – vsebina tožbe – določnost zahtevka – opredelitev darila – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – predhoden preizkus tožbe – poziv na odpravo pomanjkljivosti – dovolitev spremembe tožbe
Namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni „skrbeti“, da bo dedič (ki je bil iz takega ali drugačnega razloga napoten na pravdo), vložil zahtevek, ki bo v procesnem smislu sposoben obravnavanja, ampak le, da bodo dediči sporna (a za vprašanje dedovanja ključna) vprašanja razrešili v za to namenjenem pravdnem postopku.
Zmotno je naziranje, da sme okoliščino (ne)popolnosti tožbe sodišče presojati izključno v fazi predhodnega preizkusa tožbe in da lahko dopolnitev tožbe oziroma odpravo pomanjkljivosti naloži le do vročitve tožbe toženi stranki. „Formalna“ popolnost tožbe, kakor sodi tudi določenost zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, je predpogoj za njeno vsebinsko obravnavanje. Na izpolnjenost te procesne predpostavke (torej določnega zahtevka, o katerem je moč vsebinsko odločiti) mora sodišče prve stopnje paziti ves čas postopka. Okoliščina, da ZPP ukrepe za popravo vlog omenja v povezavi s pripravami za glavno obravnavo oziroma predhodnim preizkusom tožbe (glej 270. in 272. – 274. člen ZPP), ne pomeni, da je te moč izreči izključno v omenjenih fazah postopka. Ne glede na to, kdaj zazna takšne pomanjkljivosti (nedoločenost) tožbenega zahtevka (četudi v fazi izvajanja dokazov), je sodišče prve stopnje tožnika dolžno pozvati k njihovi odpravi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka navaja, da izostanka ni mogla opravičiti zaradi hudih zdravstvenih težav in da je upravičeno izostala z naroka. Tovrstne pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga zoper sodbo na podlagi pripoznave, saj tožena stranka zatrjuje okoliščine na svoji strani in ne napake sodišča. Takšne trditve tožene stranke so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
nepravilna zavrnitev predlaganega dokaza – dokazovanje odločilnega dejstva – vnaprejšnja dokazna ocena – poseg v strankino pravico do izjave – pomota pri zapisu priimka in naslova prebivališča priče – pomanjkljiv dokazni predlog – materialno procesno vodstvo – dopolnitev dokaznega predloga – preuranjena zavrnitev dokaznega predloga – sklep o koncu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – nedovoljena pritožba – pomanjkanje pravnega interesa za ponovno odprtje obravnave po izdaji sodbe
Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, še posebej, če gre za dokaz, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva.
Za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga bi moralo s tožnikom razjasniti, zakaj je prišlo do zatrjevane pomote pri navedbi priimka predlagane priče, v tej zvezi pa razjasniti tudi (ne)obstoj osebe z imenom C. R. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče je vsaj preuranjena.
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Solidarna obveznost se ne domneva in bi tožnik moral navesti trditve v tej smeri in ponuditi dokaze.
Večosebne deljive obveznosti so solidarne samo, kadar tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki (oziroma je tako naloženo v oporoki).
ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - kršitev načela kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je zavrnilo tožnikove dokazne predloge, ne da bi ustrezno obrazložilo zavrnitev predlaganih dokazov. Načelna dolžnost sodišč je, da izvajajo predlagane dokaze in da zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izkazalo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.