ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 247, 247/2, 254. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - vzrok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožnici vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ni poškodba pri delu, pač pa bolezen. Tudi sicer bi se poškodba pri delu lahko štela kot vzrok začasne nezmožnosti za delo le, če bi bila ta v neposredni zvezi s škodnim dogodkom. V zvezi s tem vprašanjem je izvedenec izrecno poudaril, da je začasna nezmožnost za delo pri tožnici podana zaradi poškodbe pri delu le v prvi polovici leta 2011, potem pa je vzrok bolezen. Zato so pritožbene navedbe tožnice, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu, neutemeljene.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – izneverjenje – velika tatvina – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – kriva izpovedba – oškodovanec kot tožilec – zahteva za preiskavo – zavrnitev zahteve za preiskavo – upravičeni tožilec – odvzem poslovne sposobnosti – zakoniti zastopnik – razlogi za sum – utemeljen sum – presoja utemeljenosti suma – stvarna pristojnost – posamezna preiskovalna dejanja – ni preiskave pred okrajnim sodiščem – zavrnitev pritožbe
Center za socialno delo, ki zastopa oškodovanko kot osebo, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je procesni udeleženec, ki sme opravljati procesna dejanja, ni pa upravičeni (subsidiarni) tožilec.
Ali obstaja utemeljen sum kot dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sodišče presodi le na podlagi zagovora osumljenca in zahtevi za preiskavo priloženega dokaznega gradiva, ne izvaja pa dokazov.
Kadar iz zahteve za preiskavo izhaja utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, se lahko zahteva za preiskavo šteje kot zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
invalid III. kategorije invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožnici, ki boluje za izrazito somatomorfno bolečinsko motnjo, še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in za stanje iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na podlagi katerega bi bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in bi se ji na tej podlagi priznala pravica do invalidske pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Sodba predložena pritožbenemu sodišču v predložitvenem poročilu in sodba v spisu se razlikujeta tako glede izreka, kakor tudi glede obrazložitve. Posledično preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč. Poleg tega sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve navaja, da je sodišče tožbenemu zahtevku v delu, v katerem se zahteva odprava odločb ugodilo in je zato odločbi odpravilo, iz izreka pa izhaja, da je tožbo v delu, v katerem tožeči stranki zahtevata odpravo odločb, zavrglo. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 75, 75/2. ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 37, 394, 394/5, 394/7. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/5, 28, 28/1, 28/1-1, 28/1-2, 28/2, 28/4. Uredba Sveta Evrope št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 45, 46.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik je do dneva vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine dopolnil 62 let, 10 mesecev in 22 dni starosti. Ob dokončnosti izpodbijane odločbe je bil star 63 let, 8 mesecev in 2 dni. Skupno je dopolnil 33 let, 11 mesecev in 11 dni zavarovalne dobe. Od tega je 25 let, 1 mesec in 20 dni dobe dopolnil pri slovenskem, 8 let, 9 mesecev in 21 dni pa pri hrvaškem nosilcu zavarovanja. Glede na dopolnjeno starost in zavarovalno dobo niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine niti do sorazmernega dela starostne pokojnine po ZPIZ-2, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje oziroma pred njim že toženec. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – nedovoljene pritožbene novote – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – unovčenje premoženja – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja
Na odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je bil dne 24. 3. 2016 nad tožečo stranko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zgolj ta okoliščina ne pomeni, da tožeča stranka sodne takse ne more plačati, oziroma da je ne more plačati takoj in v celoti, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora namreč stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti in porabiti za plačilo sodne takse.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 14, 14/2.
pričnina – stroški postopka – izgubljen zaslužek
Sodišče prve stopnje je na toženčev predlog na naroku zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju uveljavljala povračilo izgubljenega zaslužka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo povračilo stroškov za zaslišanje te priče tožencu.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – višina koristi – uporabnina – najemnina – odbitek davka – zastaranje – sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – postavitev novega izvedenca
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba pri določanju višine odmene upoštevati tudi davčne obveznosti. Odločitev sodišča, ki ne upošteva odbitka davščin, je v skladu z novejšo sodno prakso. Glede upoštevanja davkov, ki bi bremenili upravičenca, je v novejši sodni praksi razčiščeno, da gre za razmerje med upravičencem in državo, kar povsem jasno izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS.
ZPP člen 7, 108, 212, 226, 226/2, 286, 286/1. OZ člen 419.
dokazna listina - predložitev listine v tujem jeziku - poroštvo
Tožbi je dokazna listina - pogodba v tujem jeziku bila priložena, kar tudi ni pritožbeno sporno, tako da pritožba zmotno meni, da je tožba bila zgolj zaradi tega, ker je listina v tujem jeziku, nepopolna, in da bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko takoj pozvati k predložitvi prevoda te dokazne listine skladno s 108. členom ZPP.
V konkretni zadevi pa ne gre za to, da tožeča stranka ne bi že predložila dokazne listine in če je ta bila v tujem jeziku, jo je bilo dolžno sodišče pozvati, da jo mora predložiti še v prevodu, takšen poziv pa ni zamejen zgolj na prvi narok, ampak ga sme sodišče nasloviti na stranko kadarkoli med postopkom, pri čemer mora zagotoviti nasprotni stranki, da se o njej lahko izjasni, tako da je ne prikrajša v pravici do izjasnitve v postopku. Pri dokaznih listinah v tujem jeziku, ki so predložene pravočasno, ni mogoče govoriti o prekluziji dokazov, pač pa stranka, ki ne predloži prevoda listine tvega, da njen dokaz sodišče ne bo upoštevalo in da dejstva, ki jih je s takšno listino dokazovala, pa so bila sporna, ne bodo dokazana, če je to edini dokaz.
Izostanek obvestila ne vpliva na aktivno legitimacijo novega upnika1, razen če bi tožena stranka trdila in dokazala, da je vtoževana terjatev prenehala že pred prenosom terjatve in da ta ne obstoji več.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080061
URS člen 14, 22. OZ člen 131, 131/2, 150, 153/2, 153/3, 180, 180/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – prometna nesreča – trčenje vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – pravična denarna odškodnina
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pešec, ki je s tem, ko ni bil osvetljen, zmanjšal možnost, da bi bil viden prej, je s hojo ob napačnem robu ceste zmanjšal tudi možnost, da bi sam prej zaznal vozilo. Pomen neskrbnosti njegovega ravnanja je v primerjavi z ravnanjem in objektivno odgovornostjo toženkinega zavarovanca pravilno ovrednoten v 30 % prispevku k nastali škodi.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 339, 339/2, 339/2-15.
dogovor o pristojnosti – dogovor o uporabi prava – vsebina listine – odločilna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – prekinitev postopka, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča.
Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
motenje posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – odgovor na tožbo – pravočasnost odgovora na tožbo – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – začetek teka roka za odgovor – načelno pravno mnenje
Fikcija vročitve nastopi tudi na nedeljo, zato je pravilno stališče (zamudnega) sklepa, da je toženec odgovor na tožbo vložil en dan prepozno.
ZDSS-1 v tretjem odstavku 28. člena določa, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok. Iz zapisnika je razvidno, da se tega naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo nov narok, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena in pravilno ustavilo postopek.
OZ člen 131, 135, 136, 179, 299, 352, 353, 353/1. ZOR člen 377. ZZT člen 20. ZPP člen 14.
odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje mladoletnika - vzgojni ukrep - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - povrnitev škode - zastaranje - ugovor zastaranja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - odgovorna oseba - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo
Prvi odstavek 353. člena OZ določa posebne zastaralne roke za odškodninske terjatve, če je škoda storjena s kaznivim dejanjem in če je zastaralni rok za kazenski pregon daljši od obligacijskega iz 352. člena OZ. Če sta izkazani navedeni predpostavki, veljajo (daljši) zastaralni roki za kazenski pregon proti odgovorni osebi. Prvi odstavek 353. člena OZ ne določa, da je odgovorna oseba le storilec kaznivega dejanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 53.
nagrada izvedenca – izplačilo nagrade
V konkretnem primeru je moral izvedenec oceniti vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve in bi izvedencu za vsako pripadala nagrada po Pravilniku. Gre za eno mnenje oziroma cenitev in za eno nagrado.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
pravica do sodnega varstva - denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - narok - seznam dolžnikovega premoženja - predložitev seznama dolžnikovega premoženja - nepristop dolžnika na narok
Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika (razkritje premoženja). Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Namen denarne kazni v tem primeru je vplivati na voljo dolžnika, da vendarle opravi tisto ravnanje, ki je nujno potrebno zaradi učinkovitega varstva upnika
ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - kršitev načela kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je zavrnilo tožnikove dokazne predloge, ne da bi ustrezno obrazložilo zavrnitev predlaganih dokazov. Načelna dolžnost sodišč je, da izvajajo predlagane dokaze in da zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izkazalo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice - delo na črno - pravnomočnost odločbe
Po 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD, ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Tožnik je bil iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za sporno obdobje.