IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075859
ZIZ člen 15, 24/3. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/3, 351/4, 442, 442/6, 442/7, 443, 443/6. Sodni red člen 276, 300a.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – stečaj nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – prekinitev izvršilnega postopka – sprememba upnika – vstop stečajnega upravitelja v izvršilni postopek – prehod upravičenja za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe na predlog stečajnega upravitelja in v dobro stečajne mase
Z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe pride do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj je pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe, s čimer je odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.
Za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena.
ZDR-1 člen 108, 108/5. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 86, 299, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZDR člen 109. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 240, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084755
OZ člen 3, 5, 39. ZTLR člen 69. SPZ člen 132. ZPP člen 161, 161/4, 196.
pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sosporniki
Prva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
USTAVNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – DAVKI – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080068
URS člen 125. OZ člen 15, 131, 131/1, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZIZ člen 38, 38/5.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – prireditve razvedrilne narave – DDV – stroški postopka – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – vezanost sodišča na Ustavo in zakon
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije.
Odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato tožnik ne more zahtevati povrnitve DDV od toženca.
Tožnik, ki je imel v spornem času zdravnikovo dovoljenje le za obisk pri zdravniku, je s tem, ko je določenega dne odšel k sestri in se tam zadržal več ur (6 do 7 ur), kršil navodila pristojnega zdravnika. Prav tako tožnika drugega dne, ko ga je obiskala detektivka, ob določeni uri ni bilo doma in je s tem kršil navodila zdravnice, da mora doma počivati in ima dovoljenje le za obisk pri zdravniku. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mota biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da prisotnosti tožnika na naslovu, kjer prebiva, niso zaznali sodelavci, niti vratar, ter da glede na te okoliščine ocenjuje, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pavšalna navedba, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ne zadostuje, temveč je potrebno navesti tiste okoliščine, ki dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Ker tožena stranka ni dokazala, da so obstajale takšne okoliščine, da tožnik ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita.
stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - rubež - premičnine v lasti tretjega - ugovor tretjega - uspeh tretjega
Izvršilno sodišče o potrebnosti stroškov za konkretni postopek vedno odloča po tem, ko so stroški priglašeni, torej po njihovem nastanku, zato je pri oceni potrebnosti stroškov dolžno upoštevati vse okoliščine v zvezi s potekom konkretnega postopka, ki so mu znane do tedaj. Uspeh tretjega z ugovorom glede vseh zarubljenih stvari na nekem rubežu pri dolžniku ob tem ni pravno zanemarljiva okoliščina.
ZDCOPMD člen 11. ZPP člen 227, 227/5. ZEPDSV člen 19.
obveznost plačila - nadure - edicijska dolžnost
Tožena stranka v zvezi s potnimi nalogi ni zatrjevala, da z njimi ne razpolaga, temveč da jih ocenjuje kot nezanesljive za ugotavljanje števila ur opravljenega dela tožnika. Ocena stranke, da določena listina ni zanesljiv dokaz za dokazovanje določenega dejstva, pa stranke ne odvezuje dolžnosti, da takšno listino kljub temu predloži sodišču na podlagi 227. člena ZPP. Nepredložitev takšne listine ima za posledico uporabo dokaznega pravila iz petega odstavka 227. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka menila, da so potni nalogi nezanesljiv dokaz za dokazovanje števila opravljenih ur dela, bi jih vseeno morala predložiti sodišču, nato pa poskušati z drugimi dokazi ovreči njihovo verodostojnost. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se šteje za dokazano, da je tožnik opravil vtoževano število nadur. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno sledilo evidenci opravljenih nadur, ki jo je v spis vložil tožnik, saj tožena stranka dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil, ni predložila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
V zemljiškoknjižnem postopku ni skupnih stroškov, zato se drugi odstavek 35. člena ZNP ne uporablja. Vprašanje povrnitve stroškov se lahko v nepravdnem postopku (če ni izrecno drugače določeno) postavi le pri skupnih stroških. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da krivdnega načela ni mogoče uporabiti zgolj iz razloga, ker nasprotna stranka v postopku ni uspela.
Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Pritožba je nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 131, 161. KZ člen 82, 82/1.
sodna razveza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - porušeno zaupanje - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom - obsodilna kazenska sodba - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da reintegracija tožnika k toženi stranki ni možna. Pri presojanju zaupanja med strankama, ki je bistveni element delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi obsodilno kazensko sodbo zoper tožnika, s katero je bil tožnik zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu obsojen na pogojno kazen 10 mesecev zapora. S tem ni kršena določba 82. člena Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe, ki v 1. odstavku določa, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Za povrnitev zaupanja delodajalca v delavca ne zadostuje zgolj izbris iz kazenske evidence. Dejstvo, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delovnem mestu pri toženi stranki, je tisti bistveni dejavnik, ki je vplival na dokončno porušenje odnosov med strankama in izgubo zaupanja tožene stranke do tožnika kot svojega delavca. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Za datum razveze bi moralo uporabiti datum izdaje obsodilne kazenske sodbe zoper tožnika, s katero je bil tožnik obsojen zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo datum prenehanja delovnega razmerja z dnem izdaje kazenske obsodilne sodbe.
posojilna pogodba – ugovor zastaranja – dokazno breme – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – zavržena tožba
Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086119
URS člen 2, 15, 15/3, 17, 34, 35, 37. KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 17, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zavrženje zasebne tožbe - materialni preizkus obtožnega akta - tehtanje ustavnih pravic - zasebnost - nedotakljivost človekovega življenja - osebno dostojanstvo in varnost - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - snemanje telefonskega pogovora brez privolitve - resna grožnja - ogroženost in prestrašenost - načelo sorazmernosti - namen zlorabiti zaupno izjavo - prijava suma kaznivega dejanja - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - materialni preizkus zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - načelo materialne resnice - zavrnitev pritožbe
Ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti je v konkretnem primeru poseg v pravico do zasebnosti (glasu) zasebnega tožilca posebnega pomena za izvrševanje obdolženkine pravice do osebne varnosti, ki je s policiji prijavljenim kaznivim dejanjem nasilja v družini ogrožena že pojmovno. O utemeljenosti suma glede zakonskega znaka namena zlorabiti zaupno izjavo zasebnega tožilca zato ne more biti govora.
V opisu dejanja v tenorju zasebne tožbe ni konkretiziran oziroma substanciran zakonski znak namena zlorabe zvočno posnete zaupne izjave drugega, zato dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.