Tožnik, ki je imel v spornem času zdravnikovo dovoljenje le za obisk pri zdravniku, je s tem, ko je določenega dne odšel k sestri in se tam zadržal več ur (6 do 7 ur), kršil navodila pristojnega zdravnika. Prav tako tožnika drugega dne, ko ga je obiskala detektivka, ob določeni uri ni bilo doma in je s tem kršil navodila zdravnice, da mora doma počivati in ima dovoljenje le za obisk pri zdravniku. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mota biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da prisotnosti tožnika na naslovu, kjer prebiva, niso zaznali sodelavci, niti vratar, ter da glede na te okoliščine ocenjuje, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pavšalna navedba, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ne zadostuje, temveč je potrebno navesti tiste okoliščine, ki dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Ker tožena stranka ni dokazala, da so obstajale takšne okoliščine, da tožnik ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita.
Kadar preživljalec oziroma prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po pogodbi, zaradi česar se pogodba v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa je na strani preužitkarja, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060353
OZ člen 50. ZZZDR člen 62. ZPP člen 285.
tožba na nedopustnost izvršbe – nesklepčna tožba – nedoločen zahtevek – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sodišča – lastninska pravica na premičninah – prodajna pogodba – fiktiven posel – ničnost prodajne pogodbe – premoženjska razmerja med zakonci – pogodba, ki jo skleneta dve družbi, katerih direktorja sta zakonca – obličnost
Tožeča stranka ni na poziv popravila tožbe in tudi na ugovore toženih strank, da tožba ni sklepčna, tožbe ni spremenila. Tožbeni zahtevek pa je premalo določen, saj gre za tožbo na nedopustnost izvršbe na predmetih dolžnika. Tožeča stranka teh predmetov ni specificirala, ni predložila rubežnega zapisnika. Dokazi, katere je predložila, pa so nedoločeni. Dokazi za nazaj, da je z nakupom nepremičnine tožeča stranka kupila tudi premičnine, pa so glede na vsebino dokazil, prirejeni za potrebe te pravde.
Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Pritožba je nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084755
OZ člen 3, 5, 39. ZTLR člen 69. SPZ člen 132. ZPP člen 161, 161/4, 196.
pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sosporniki
Prva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
ZDR-1 člen 108, 108/5. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 86, 299, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZDR člen 109. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 240, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086119
URS člen 2, 15, 15/3, 17, 34, 35, 37. KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 17, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zavrženje zasebne tožbe - materialni preizkus obtožnega akta - tehtanje ustavnih pravic - zasebnost - nedotakljivost človekovega življenja - osebno dostojanstvo in varnost - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - snemanje telefonskega pogovora brez privolitve - resna grožnja - ogroženost in prestrašenost - načelo sorazmernosti - namen zlorabiti zaupno izjavo - prijava suma kaznivega dejanja - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - materialni preizkus zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - načelo materialne resnice - zavrnitev pritožbe
Ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti je v konkretnem primeru poseg v pravico do zasebnosti (glasu) zasebnega tožilca posebnega pomena za izvrševanje obdolženkine pravice do osebne varnosti, ki je s policiji prijavljenim kaznivim dejanjem nasilja v družini ogrožena že pojmovno. O utemeljenosti suma glede zakonskega znaka namena zlorabiti zaupno izjavo zasebnega tožilca zato ne more biti govora.
V opisu dejanja v tenorju zasebne tožbe ni konkretiziran oziroma substanciran zakonski znak namena zlorabe zvočno posnete zaupne izjave drugega, zato dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
posojilna pogodba – ugovor zastaranja – dokazno breme – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – zavržena tožba
Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je izkazala upad prometa ter v posledici upada prometa potrebo za zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu „referent III“ (na katerem je bila zaposlena tudi tožnica) za eno delavko in prerazporeditev njenih nalog med ostale delavke na istem delovnem mestu. Ker gre za tako imenovan „individualni odpust“, ko je prenehala pogodba o zaposlitvi le tožnici, toženi stranki ni bilo potrebno upoštevati nobenih kriterijev za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oziroma nadomestila), če ne zahteva njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo letnega dopusta. Za pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust je torej bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica v času odpovednega roka za izrabo letnega dopusta ni zaprosila oziroma ji je direktor tožene stranke celo izrecno odredil, da naj v okviru odpovednega roka izrabi redni letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo nadomestila (odškodnine) za neizrabljen letni dopust.
poroštvena pogodba – poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – pogodba o finančnem leasingu – akcesorna narava poroštva
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da sta toženca podpisala obe pogodbi, vendar je bila volja tožencev, da podpišeta poroštvo le za dve leti. Poroštvena obveznost je akcesorne narave in se z njo utrjuje denarna obveznost in traja toliko časa, kot traja glavna obveznost. Glede na namen poroštva institut poroštva ni združljiv s trajanjem za določen čas kot glavna obveznost in so zaradi tega napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je bila volja strank, da traja poroštvo le omejen čas dveh let.
S tem, ko tožniki niso že v individualnem delovnem sporu, v katerem je bilo odločeno, da so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo po izteku odpovednih rokov oziroma na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak jim je z vsemi pravicami iz delovnega razmerja trajalo do sodne razveze (pri čemer je sodišče prve stopnje zahtevke tožnikov za reintegracijo zavrnilo), zahtevali denarnega povračila namesto reintegracije, niso prekludirani za kasnejšo vložitev posebnih tožb iz tega naslova v predmetni zadevi.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
prometna nesreča – trk avtomobilov – krč mišičnih viter obhrbtenične muskulature – 14 dni bolniškega staleža – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi zdravljenja je bil tožnik 14 dni v bolniškem staležu. Trpel je bolečine. Lažje, ki so trajale en teden, in občasne lažje, ki so trajale 14 dni. Zdravljenje so spremljale tudi nevšečnosti.
Sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v višini 500,00 EUR.