Kadar preživljalec oziroma prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po pogodbi, zaradi česar se pogodba v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa je na strani preužitkarja, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe.
ZDCOPMD člen 11. ZPP člen 227, 227/5. ZEPDSV člen 19.
obveznost plačila - nadure - edicijska dolžnost
Tožena stranka v zvezi s potnimi nalogi ni zatrjevala, da z njimi ne razpolaga, temveč da jih ocenjuje kot nezanesljive za ugotavljanje števila ur opravljenega dela tožnika. Ocena stranke, da določena listina ni zanesljiv dokaz za dokazovanje določenega dejstva, pa stranke ne odvezuje dolžnosti, da takšno listino kljub temu predloži sodišču na podlagi 227. člena ZPP. Nepredložitev takšne listine ima za posledico uporabo dokaznega pravila iz petega odstavka 227. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka menila, da so potni nalogi nezanesljiv dokaz za dokazovanje števila opravljenih ur dela, bi jih vseeno morala predložiti sodišču, nato pa poskušati z drugimi dokazi ovreči njihovo verodostojnost. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se šteje za dokazano, da je tožnik opravil vtoževano število nadur. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno sledilo evidenci opravljenih nadur, ki jo je v spis vložil tožnik, saj tožena stranka dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil, ni predložila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - neopravičen izostanek z dela - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - pravnomočna sodba socialnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bila tožnica v spornem času zdravstveno sposobna opravljati delovne obveznosti. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Na zahtevo strank mora samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. Ker odločitev v socialnem sporu ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, v smislu 13. člena ZPP, ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka.
Za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075859
ZIZ člen 15, 24/3. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/3, 351/4, 442, 442/6, 442/7, 443, 443/6. Sodni red člen 276, 300a.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – stečaj nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – prekinitev izvršilnega postopka – sprememba upnika – vstop stečajnega upravitelja v izvršilni postopek – prehod upravičenja za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe na predlog stečajnega upravitelja in v dobro stečajne mase
Z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe pride do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj je pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe, s čimer je odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 131, 161. KZ člen 82, 82/1.
sodna razveza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - porušeno zaupanje - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom - obsodilna kazenska sodba - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da reintegracija tožnika k toženi stranki ni možna. Pri presojanju zaupanja med strankama, ki je bistveni element delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi obsodilno kazensko sodbo zoper tožnika, s katero je bil tožnik zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu obsojen na pogojno kazen 10 mesecev zapora. S tem ni kršena določba 82. člena Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe, ki v 1. odstavku določa, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Za povrnitev zaupanja delodajalca v delavca ne zadostuje zgolj izbris iz kazenske evidence. Dejstvo, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delovnem mestu pri toženi stranki, je tisti bistveni dejavnik, ki je vplival na dokončno porušenje odnosov med strankama in izgubo zaupanja tožene stranke do tožnika kot svojega delavca. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Za datum razveze bi moralo uporabiti datum izdaje obsodilne kazenske sodbe zoper tožnika, s katero je bil tožnik obsojen zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo datum prenehanja delovnega razmerja z dnem izdaje kazenske obsodilne sodbe.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086119
URS člen 2, 15, 15/3, 17, 34, 35, 37. KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 17, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zavrženje zasebne tožbe - materialni preizkus obtožnega akta - tehtanje ustavnih pravic - zasebnost - nedotakljivost človekovega življenja - osebno dostojanstvo in varnost - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - snemanje telefonskega pogovora brez privolitve - resna grožnja - ogroženost in prestrašenost - načelo sorazmernosti - namen zlorabiti zaupno izjavo - prijava suma kaznivega dejanja - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - materialni preizkus zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - načelo materialne resnice - zavrnitev pritožbe
Ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti je v konkretnem primeru poseg v pravico do zasebnosti (glasu) zasebnega tožilca posebnega pomena za izvrševanje obdolženkine pravice do osebne varnosti, ki je s policiji prijavljenim kaznivim dejanjem nasilja v družini ogrožena že pojmovno. O utemeljenosti suma glede zakonskega znaka namena zlorabiti zaupno izjavo zasebnega tožilca zato ne more biti govora.
V opisu dejanja v tenorju zasebne tožbe ni konkretiziran oziroma substanciran zakonski znak namena zlorabe zvočno posnete zaupne izjave drugega, zato dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
USTAVNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – DAVKI – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080068
URS člen 125. OZ člen 15, 131, 131/1, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 6, 6/1. ZIZ člen 38, 38/5.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – prireditve razvedrilne narave – DDV – stroški postopka – stroški odkrivanja kršiteljev – stroški terenskega preverjanja – skupni sporazum o višini nadomestila – pravna narava skupnega sporazuma – vezanost sodišča na Ustavo in zakon
Stroški odkrivanja kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic so vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije.
Odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV, zato tožnik ne more zahtevati povrnitve DDV od toženca.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080058
ZVEtL člen 9, 9/3, 10, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvo
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.
V zemljiškoknjižnem postopku ni skupnih stroškov, zato se drugi odstavek 35. člena ZNP ne uporablja. Vprašanje povrnitve stroškov se lahko v nepravdnem postopku (če ni izrecno drugače določeno) postavi le pri skupnih stroških. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da krivdnega načela ni mogoče uporabiti zgolj iz razloga, ker nasprotna stranka v postopku ni uspela.
S tem, ko tožniki niso že v individualnem delovnem sporu, v katerem je bilo odločeno, da so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo po izteku odpovednih rokov oziroma na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak jim je z vsemi pravicami iz delovnega razmerja trajalo do sodne razveze (pri čemer je sodišče prve stopnje zahtevke tožnikov za reintegracijo zavrnilo), zahtevali denarnega povračila namesto reintegracije, niso prekludirani za kasnejšo vložitev posebnih tožb iz tega naslova v predmetni zadevi.
ZDR člen 109. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 240, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060353
OZ člen 50. ZZZDR člen 62. ZPP člen 285.
tožba na nedopustnost izvršbe – nesklepčna tožba – nedoločen zahtevek – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sodišča – lastninska pravica na premičninah – prodajna pogodba – fiktiven posel – ničnost prodajne pogodbe – premoženjska razmerja med zakonci – pogodba, ki jo skleneta dve družbi, katerih direktorja sta zakonca – obličnost
Tožeča stranka ni na poziv popravila tožbe in tudi na ugovore toženih strank, da tožba ni sklepčna, tožbe ni spremenila. Tožbeni zahtevek pa je premalo določen, saj gre za tožbo na nedopustnost izvršbe na predmetih dolžnika. Tožeča stranka teh predmetov ni specificirala, ni predložila rubežnega zapisnika. Dokazi, katere je predložila, pa so nedoločeni. Dokazi za nazaj, da je z nakupom nepremičnine tožeča stranka kupila tudi premičnine, pa so glede na vsebino dokazil, prirejeni za potrebe te pravde.
Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.