Na podlagi navedenih dejstev je sodišče imelo zadostno podlago za preverjanje utemeljenosti tožbenega zahtevka tako na podlagi določbe o solidarnosti dolžnikov (prvi odstavek 395. člen OZ), na katero se je oprlo, kot tudi na podlagi določbe o solidarnem poroštvu (tretji odstavek 1019. člen OZ), na katero se sklicuje pritožnica. V obeh primerih odgovarja dolžnik upniku za celotno obveznost, zato dejstvo, da sodišče tožnico izrecno ni opozorilo na pravno normo, ki jo bo uporabilo, v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Očitek o kršitvi 285. člena v zvezi prvim odstavkom 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Po 395. členu preneha obveznost do upnika, čim jo izpolni en dolžnik. Ker je s plačilom tožnice terjatev upnika prenehala, je ta ni mogel s pogodbo o odstopu terjatve z dne 27.6.2011 veljavno prenesti na tožnico. Terjatev, ki je prenehala, je nemogoč predmet obveznosti. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
imenovanje izrednega revizorja – izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu – namen izredne revizije – amortizacija – metoda nabavne vrednosti – knjigovodska vrednost sredstva – tržna vrednost sredstva
Navedbe pritožnika, da opredmetena osnovna sredstva ne morejo imeti knjigovodsko vrednost 0 (ali skoraj 0), ker so ta sredstva še vedno v gospodarski rabi in bodo predmet odplačnega prenosa, so očitno zgrešene: knjigovodska vrednost sredstva, izračunana po metodi nabavne vrednosti, z vidika dejanske vrednosti sredstev (praviloma) nima nikakršnega pomena oziroma nima nobene neposredne zveze s procesom ugotavljanja dejanske (tržne) vrednosti sredstva. S takšnimi navedbami predlagatelj tudi ne zatrjuje podcenjenosti v smislu 1. točke prvega odstavka 322. člena ZGD-1. O slednji namreč lahko govorimo le, če so postavke sredstev v računovodskih izkazih ovrednotene v nižji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v skladu z zakonom, računovodskimi standardi, splošnimi računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov ter splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh izkazih. Da je v družbi, ki sredstva vrednoti po metodi nabavne vrednosti, neko sredstvo glede na njegovo dejansko vrednost v računovodskem izkazu podvrednoteno, pa je upoštevaje veljavne predpise povsem dopustno, če ne celo pričakovano (metoda nabavne vrednosti ne dopušča krepitve sredstev).
ZP-1 člen 25, 25/2, 62a. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-5, 95.
odvzem predmetov - zahteva za sodno varstvo - lastnik odvzetih predmetov - obseg izpodbijanja odločbe o prekršku - uradni preizkus - obseg uradnega preizkusa
Lastnik odvzetih predmetov lahko zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, vloži zahtevo za sodno varstvo, s katero lahko izpodbija le odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov. Če zahtevo za sodno varstvo vloži le lastnik odvzetih predmetov, ne pa tudi storilec, lahko sodišče preizkuša izpodbijano odločbo prekrškovnega organa le glede izreka stranske sankcije, ne pa tudi glede odločitve o odgovornosti za prekršek. Tudi uradni preizkus odločbe o prekršku obsega le preizkus glede izreka te stranske sankcije, saj se uradni preizkus opravi v okviru izpodbijanega dela odločbe.
Dejanska podlaga zahtevka po 190. členu OZ je dokazano povečanje premoženja na strani neupravičeno obogatenega in zmanjšanje premoženja na strani neupravičeno prikrajšanega.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov in ne tožene stranke, ki s temi sredstvi kot upravnik zgolj gospodari.
Prejemniki opravljene storitve so etažni lastniki (in ne tožena stranka), oni pa so tudi tisti, v čigar korist so bila dela izvedena. To pomeni, da tožena stranka ni tista, ki bi bila na račun tožeče stranke okoriščena.
Tožena stranka je glede svojega likvidnostnega stanja v predlogu zgolj pavšalno zatrjevala, da je za dejavnost prodaje motornih vozil značilno, da morajo ponudniki vzdrževati širok nabor različnih vrst vozil, zaradi česar vsa prejeta sredstva nemudoma porabi za reinvestiranje v vozni park in pokrivanje stroškov ter da je motorna vozila relativno težko v kratkem času prodati. Konkretnejših okoliščin, ki bi izkazovale njeno nelikvidnost, ni navajala, kot tudi ni pojasnila, zakaj kljub prilivom na transakcijskem računu sodne takse ne bi mogla plačati.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071282
SZ-1 člen 23, 23/1. SPZ člen 68. ZPP člen 214, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 11.
Posamezen etažni lastnik se z enostranskim dejanjem – odstranitvijo radiatorjev ne more izogniti plačevanju stroškov ogrevanja. Neplačevanje stroškov ogrevanja oziroma plačevanje po drugačnem delilnem ključu v obdobju, ko so bili radiatorji odstranjeni, bi lahko dosegel le s sklenitvijo dogovora z vsemi ostalimi etažnimi lastniki, vendar toženec sklenitve takšnega dogovora ni zatrjeval. Z odstranitvijo radiatorjev je tudi onemogočil obračunavanje stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071290
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 8, 254.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zavarovančevih osebnih podatkov in podatkov zavarovanja – pojem nesreča – nastanek škode zaradi uporabe prometnega vozila – vključevanje v cestni promet – kršitev pravila o vključevanju na prednostno cesto – vzročna zveza – splošni pogoji – izvedenstvo
Da je dogodek mogoče opredeliti kot nesrečo, je torej bistveno, da je do škode prišlo pri uporabi vozila. Ali je šlo pri tem za trčenje dveh vozil, ali pa je do škode prišlo na drugačen način, ni relevantno.
Zaradi ravnanja toženke, ki ni počakala z vključevanjem na prednostno cesto, je prišlo do kritične situacije, na katero je voznica Renault Clia reagirala tako, kot bi reagiral povprečen voznik. Čeprav je neposreden vzrok škode tožničino zaviranje in zavijanje v desno, je takšno ravnanje reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročila toženka s svojim nedopustnim načinom vožnje.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – vračilo začetnega predujma v proračun sodišča – vrstni red plačila stroškov
Najprej je treba vrniti sodišču izplačani predujem, šele nato pa se lahko poplačujejo nadaljnji stroški, vključno z nagrado upravitelja – nagrade, razen najnižjega zneska nadomestila za otvoritveno poročilo, je dopustno izplačati šele po vračilu založenega predujma. Čeprav je sodišče izdalo sklepe o nadomestilih upraviteljev, ki jih je sicer v skladu z ZFPPIPP moralo izdati, pa upravitelj do izplačila nadomestila ni upravičen, dokler ne vrne založenega predujma.
Za vračilo predujma je na razpolago še 1.847,35 EUR, kar je treba plačati pred izplačilom nagrade upravitelju, ki v nasprotju z jasnim zakonskim določilom ni poskrbel za celotno vračilo predujma pred zadnjim poplačilom upnikov, s čimer je sam povzročil, da na razpolago ne bo ostalo nič za poplačilo njegovih nadomestil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071260
ZVVJTO člen 4, 4/1, 4/2, 6. Odlok o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica na Krki člen 8.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – višina vrnjenih sredstev – stroški priključnine in prispevek SIS – ključ delitve končnim upravičencem – višina vložka v javno telekomunikacijsko omrežje – upniška zamuda – zamuda s plačilom – odločitev o stroških postopka – spor majhne vrednosti
Tožena stranka (občina), ki je uveljavila vrnitev v javno telekomunikacijsko omrežje vloženih sredstev, je ta sredstva dolžna razdeliti med končne upravičence. Njena naloga je bila izdelati in na krajevno običajen način objaviti seznam fizičnih oseb, ki nastopajo kot končni upravičenci ter vrnjeni znesek razdeliti končnim upravičencem skladno z njihovim vložkom v javno telekomunikacijsko omrežje. Zakon predvideva sorazmerno delitev, sicer pa načina delitve ne ureja oz. jo determinira le na ta način, da lokalni skupnosti dopušča, da si od vrnjenih sredstev zadrži del, ki je sorazmeren sredstvom, vplačanim iz sredstev samoprispevka.
sporazum o priznanju krivde – odvzem premoženjske koristi – narok za izrek kazenske sankcije
Sporazum o priznanju krivde je bil sprejet v celoti. V ponovljenem sojenju, ki se je nanašalo le na razveljavitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi, je sodišče prve stopnje odločalo na naroku za izrek kazenske sankcije (tretji odstavek 450.b člena ZKP) in to pred sodnikom posameznikom.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – pravna oseba – insolventnost – postopek prisilne poravnave – likvidnostno stanje – pozitivno stanje na računih – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – taksne oprostitve na podlagi zakona
Tožena stranka sama navaja, da ima vsak mesec rezerviranih 2.000,00 EUR za namen plačevanja sodnih taks in da 2.693,38 EUR sredstev na računih bistveno ne vpliva na kritje njenih mesečnih stroškov, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 807,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta – če bi bilo temu tako, bi zakon navedeno okoliščino sam določil kot razlog za taksno oprostitev, pa tega ni storil (prim. 10. člen ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016572
URS člen 22.. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 32, 51, 51/1, 51/2.. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.. ZPP člen 7, 8, 180, 212.
formalno obstoječa zakonska zveza - nova zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor o nastanku solastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčnost tožbenega zahtevka - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - informativni dokaz
Toženka je bila v obdobju (od leta 2007 do 2009), ko naj bi bila v zunajzakonski zvezi s tožnikom, poročena z drugim moškim in je živela na istem naslovu kot on. Kakšne odnose je imela v tistem času z možem, je za odločitev nerelevantno. Pomembno je, da s tožnikom nikoli nista živela skupaj in nista imela skupnega gospodinjstva. Tudi če toženka v tistem času ne bi bila poročena, bi bil ob takem stanju stvari zaključek o neobstoju zunajzakonske zveze enak. Ker je obstoj zunajzakonske zveze pogoj za nastanek skupnega premoženja, zatrjevana podlaga po ZZZDR ne pride v poštev.
če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova – ugovor ogroženosti izpolnitve – dolžna skrbnost – dokazno breme
S takim dogovorom pogodbena stranka, ki mora prva izpolniti svojo obveznost, prevzame tveganje, da kasneje ne bo prejela nasprotne izpolnitve in je takšna negotovost običajna, v skladu z njeno voljo.
Stranka, ki uveljavlja ugovor ogroženosti iz drugega odstavka 102. člena OZ, mora dokazati tako to, da so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke, da je bila njena izpolnitev negotova že pred sklenitvijo pogodbe, kot tudi, da za to ni vedela in ni bila dolžna vedeti.
Najmanj, kar bi od nje pričakovali, je, da bi predlagala zaslišanje vseh oseb, ki naj bi ji take informacije dale. S takim načinom dokazovanja, ko sploh ni mogel biti zaslišan nihče, ki naj bi ji take informacije dal, tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče dokazati resničnosti zatrjevanega dejstva.
potrebni izvršilni stroški - odgovor na ugovor - neobrazložen ugovor
Primarni namen odgovora na ugovor je v vsebinskem nasprotovanju ugovoru, da se prepreči domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb o pravno pomembnih dejstvih. Drugi namen je v dopolnitvi navedb o dejstvih in predložitvi dokazov, na katere je upnik opiral predlog za izvršbo, prav tako, da se prepreči domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb. V situaciji, ko dolžnik ne navede pravno pomembnih dejstev, torej takšnih, ki bi preprečevali izvršbo, pa odgovor upnika ne bi v ničemer izboljšal njegovega položaja v postopku. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovoru je neodvisna od upnikove aktivnosti, saj domneva resničnosti dolžnikovih navedb v pojasnjenem položaju ne učinkuje. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku, zato jih upnik krije sam.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb, vendar pa v primeru poizvedb ne gre za stroške vsakršnih poizvedb temveč le za tiste poizvedbe, ki so potrebne za izvršbo. Za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe, na katere se sklicuje upnik, saj upnik na njihovi podlagi ni podal nikakršnega predloga, katerega namen bi bilo upnikovo poplačilo, zato tudi niso bili potrebni stroški, ki so z njimi nastali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060206
OZ člen 346, 569, 569/1, 574, 574/1. ZPP člen 100, 100/1. ZD člen 132, 145, 145/1.
posojilna pogodba – smrt stranke – procesno nasledstvo – dediči – zastaranje – ugovor zastaranja – res iudicata – pritožbena novota
Do smrti stranke (tožnika) je prišlo med postopkom pred sodiščem prve stopnje. V procesnem smislu gre za nasledstvo, neodvisno od volje dedičev, ki se temu ne morejo upreti; ali bodo v pravdi aktivni, je njihova prosta izbira. Kljub dejstvu, da je sedaj toženec tudi eden izmed dedičev terjatve (ki te ne priznava), gre še vedno za obligacijski spor, le da je tožnik zaradi smrti upnika preoblikoval zahtevek, in sicer je zahteval spolnitev v korist vseh dedičev (med njih sodi tudi mladoletni A. A.).
poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pravdni strški - povod za tožbo
V času, ko je tožeča stranka vložila izvršilni predlog, je bil podatek o tem, da tožena stranka njeno terjatev priznava, že znan. Imamo torej pravno situacijo iz 157. člena ZPP, ko tožena stranka ni dala povoda za začetek sodnega postopka, in ko je takoj pripoznala tožbeni zahtevek, kot je to prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi tudi pravilno povzelo. Zato tožeča stranka ni upravičena do povrnitve njenih stroškov, tako ne izvršilnih stroškov, kot tudi ne nadaljnjih pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022929
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena1) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici. Vse to za toženo stranko očitno ni pritožbeno sporno.
ZST-1 člen 11, 11/4. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 359.
oprostitev plačila sodne takse - stranka v stečaju - pravna oseba
Načelo čim večjega poplačila upnikov ne pomeni, da so nad vsako pravno osebo, ki je v stečaju, avtomatično podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse (ali odloga plačila oziroma obročnega plačila).
Ključnega pomena za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo za pravno osebo v stečaju pa je, da pravna oseba v stečaju tega plačila glede na razpoložljivo stečajno maso ne zmore (niti ga ne bo zmogla kasneje po unovčenju stečajne mase), oziroma ga zmore, vendar pa bi to plačilo praktično onemogočilo izvedbo stečajnega postopka v smeri unovčevanja stečajne mase zaradi poplačila upnikov stečajnega postopka.