oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.
Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 189. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da o istem zahtevku med istima strankama že teče pravda. [...] Ni pomembno, zakaj prejšnja pravda še teče in zakaj še ni končana oz. ni pomembno strankino pričakovanje/bojazen, da bo vsak čas končana (npr. zaradi neplačila takse). Dokler pravda teče, je visečna in je ovira, da se ista začne še enkrat.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme stranke - ogrožanje dejavnosti stranke - takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo - pokrivanje izgube - bodoči donosi - izjava o premoženjskem stanju - kratkoročna sredstva
Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo njeno poslovanje moteno, upoštevaje tudi podatke, ki izhajajo iz bilance stanja za leto 2015, da ima 5.383,00 EUR kratkoročnih sredstev, in upoštevaje, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima prilive na račun, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila (in odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za pritožbo zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče dodaja še, da iz javno dostopnega izkaza poslovnega izida za leto 2015 izhaja, da tožena stranka v letu 2015 ni imela zaposlenih oziroma stroškov dela, iz pojasnil k izkazom tožene stranke pa, da bo tožena stranka izgubo pokrivala z bodočimi donosi. Tožena stranka zato ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo.
Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084474
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju – soseska – upravnik – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – gestija – nekonkretizirana višina stroškov – materialno procesno vodstvo
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ZPP ni potrebno.
Pogodba o upravljanju za celotno sosesko ne more zavezovati solastnikov posameznega objekta (večstanovanjske stavbe) v soseski, če je ni podpisala zahtevana večina solastnikov tega objekta.
OZ člen 179, 179/1, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi zaradi katerih pritožbeno sodišče sodbe ne razveljavi in ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje – pritožbeni predlog – odškodnina za nepremoženjsko škodo – izpostavljenost diklorometanu – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje
Pritožbeni predlog ni bistvena sestavina pritožbe, zato kljub načelu dispozitivnosti, ki velja tudi v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano. Kljub temu je takšen predlog, v katerem pritožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni, ne pa tudi, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede priznanih obresti, pomembna predpostavka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva, glede na okoliščine primera, ker je s tem tožena stranka predstavila ne le pričakovanja, marveč tudi interes, da pritožbeno sodišče sodbe zaradi te absolutne bistvene kršitve postopka ne razveljavi in zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker želi, da pritožbeno sodišče s spremembo sodbe odloči o utemeljenosti pritožbe in na ta način (pravnomočno) reši spor med pravdnima strankama.
To pa ne pomeni, da pritožbeno sodišče ne bi razveljavilo sodbe in ne bi zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi se izkazalo, da glede na okoliščine konkretnega primera in zaradi funkcionalnih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni mogoče opraviti preizkusa sodbe, kot to določa 350. člen ZPP.
OZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 74, 74/1, 75, 280, 280/2, 788, 788/1.
komisijska pogodba – prodaja vozila – izplačilo kupnine – zastopnik – zastopanje – možnost zastopanja – pooblaščenec za sprejem izpolnitve – komu se izpolnjuje – upravičenec – odobritev izpolnitve pooblaščencu – ustno pooblastilo – vedenje nasprotne stranke
Predpostavka za veljavno zastopanje je okoliščina, da je druga stranka za zastopanje vedela oziroma bi po okoliščinah lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega (tretji odstavek 70. člena OZ).
Začasni skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, upravitelj zapuščine pa ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice izvršitelja oporoke, po njenem zaključku pa je pooblaščenec dedičev.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - brazgotine - kozmetični defekt - strah - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - plačnik davka - tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode
Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, je obdavčljiva (peti odstavek 27. člena ZDoh-2). Toženka pritožbeno smiselno navaja, da je plačnica davka (125. člen ZDoh-2), vendar se nadalje neutemeljeno zavzema za prisojo neto zneskov iz tega naslova, saj če plačnik plača akontacijo, to stori v korist davčnega zavezanca. Akontacija dohodnine, ki jo kot plačnik davka po ZDoh-2 plača toženka, torej predstavlja plačilo na račun izpolnitve njene obveznosti po sodbi.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6. ZPP člen 2, 2/1.
rubež premičnin – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi v register – fizični rubež – povrnitev stroškov – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – vezanost na zahtevek – delna ugoditev zahtevku
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z ZIZ-J in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker se upnikov zahtevek nanaša na povrnitev stroškov rubeža, pomeni priznanje stroškov neuspešnega (ali neizvedenega) rubeža delno ugoditev zahtevku, torej manj od zahtevanega, ne pa nekaj drugega.
Na podlagi navedenih dejstev je sodišče imelo zadostno podlago za preverjanje utemeljenosti tožbenega zahtevka tako na podlagi določbe o solidarnosti dolžnikov (prvi odstavek 395. člen OZ), na katero se je oprlo, kot tudi na podlagi določbe o solidarnem poroštvu (tretji odstavek 1019. člen OZ), na katero se sklicuje pritožnica. V obeh primerih odgovarja dolžnik upniku za celotno obveznost, zato dejstvo, da sodišče tožnico izrecno ni opozorilo na pravno normo, ki jo bo uporabilo, v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Očitek o kršitvi 285. člena v zvezi prvim odstavkom 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Po 395. členu preneha obveznost do upnika, čim jo izpolni en dolžnik. Ker je s plačilom tožnice terjatev upnika prenehala, je ta ni mogel s pogodbo o odstopu terjatve z dne 27.6.2011 veljavno prenesti na tožnico. Terjatev, ki je prenehala, je nemogoč predmet obveznosti. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071282
SZ-1 člen 23, 23/1. SPZ člen 68. ZPP člen 214, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 11.
Posamezen etažni lastnik se z enostranskim dejanjem – odstranitvijo radiatorjev ne more izogniti plačevanju stroškov ogrevanja. Neplačevanje stroškov ogrevanja oziroma plačevanje po drugačnem delilnem ključu v obdobju, ko so bili radiatorji odstranjeni, bi lahko dosegel le s sklenitvijo dogovora z vsemi ostalimi etažnimi lastniki, vendar toženec sklenitve takšnega dogovora ni zatrjeval. Z odstranitvijo radiatorjev je tudi onemogočil obračunavanje stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – pravna oseba – insolventnost – postopek prisilne poravnave – likvidnostno stanje – pozitivno stanje na računih – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – taksne oprostitve na podlagi zakona
Tožena stranka sama navaja, da ima vsak mesec rezerviranih 2.000,00 EUR za namen plačevanja sodnih taks in da 2.693,38 EUR sredstev na računih bistveno ne vpliva na kritje njenih mesečnih stroškov, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 807,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta – če bi bilo temu tako, bi zakon navedeno okoliščino sam določil kot razlog za taksno oprostitev, pa tega ni storil (prim. 10. člen ZST-1).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071290
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 8, 254.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zavarovančevih osebnih podatkov in podatkov zavarovanja – pojem nesreča – nastanek škode zaradi uporabe prometnega vozila – vključevanje v cestni promet – kršitev pravila o vključevanju na prednostno cesto – vzročna zveza – splošni pogoji – izvedenstvo
Da je dogodek mogoče opredeliti kot nesrečo, je torej bistveno, da je do škode prišlo pri uporabi vozila. Ali je šlo pri tem za trčenje dveh vozil, ali pa je do škode prišlo na drugačen način, ni relevantno.
Zaradi ravnanja toženke, ki ni počakala z vključevanjem na prednostno cesto, je prišlo do kritične situacije, na katero je voznica Renault Clia reagirala tako, kot bi reagiral povprečen voznik. Čeprav je neposreden vzrok škode tožničino zaviranje in zavijanje v desno, je takšno ravnanje reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročila toženka s svojim nedopustnim načinom vožnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071260
ZVVJTO člen 4, 4/1, 4/2, 6. Odlok o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica na Krki člen 8.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – višina vrnjenih sredstev – stroški priključnine in prispevek SIS – ključ delitve končnim upravičencem – višina vložka v javno telekomunikacijsko omrežje – upniška zamuda – zamuda s plačilom – odločitev o stroških postopka – spor majhne vrednosti
Tožena stranka (občina), ki je uveljavila vrnitev v javno telekomunikacijsko omrežje vloženih sredstev, je ta sredstva dolžna razdeliti med končne upravičence. Njena naloga je bila izdelati in na krajevno običajen način objaviti seznam fizičnih oseb, ki nastopajo kot končni upravičenci ter vrnjeni znesek razdeliti končnim upravičencem skladno z njihovim vložkom v javno telekomunikacijsko omrežje. Zakon predvideva sorazmerno delitev, sicer pa načina delitve ne ureja oz. jo determinira le na ta način, da lokalni skupnosti dopušča, da si od vrnjenih sredstev zadrži del, ki je sorazmeren sredstvom, vplačanim iz sredstev samoprispevka.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne obsodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost obsojenca. Morebitna procesna nesposobnost obsojenca ni razlog za obnovo postopka, pač pa je razlog za vložitev drugega izrednega pravnega sredstva, to je zahteve za varstvo zakonitosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080764
URS člen 26. ZRPJN člen 4, 4/1, 19, 19/2. ZPP člen 11, 11/1, 213, 213/1.
odškodninska odgovornost države – javno naročanje - odškodninski zahtevek zaradi ravnanja Državne revizijske komisije – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – izvajanje dokazov
Druga toženka je imela pooblastila za odločanje in tudi če so bile revizijske navedbe zavrnjene, izbor tožeče stranke pa kljub temu razveljavljen, ne gre za prekoračitev zakonskih pooblastil. Državna revizijska komisija namreč odloča tudi o kršitvah, ki niso bile uveljavljane, če vlagatelj zanje ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Odloča torej o kršitvah, ki jih ob reševanju revizije zazna samo, če jih vlagatelj ni zatrjeval, ker zanje ni vedel ali ni mogel vedeti.