Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnice, da bi morala tudi v primeru, če je bilo njeno delo uspešno, prejeti nagrado za uspešnost vsaj v višini enkratnega zneska, saj iz druge pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je v primeru uspešnega dela lahko nagrada nič. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da je nagrada za primer uspešnega dela 1x - 2x razpon mnogokratnika. Uspešnost vodilnega delavca se po 7. členu pogodbe o zaposlitvi upošteva le, če je bil oddelek uspešen, uspešnost pa je ocenila uprava na podlagi kriterijev, skladno s strateškim planom, po zaključku poslovnega leta. Tudi v primeru, če je bil vodilni delavec izjemno uspešen, zelo uspešen ali uspešen, to še ni pomenilo, da bo dobil nagrado oziroma, da bo ta priznana in izplačana, saj je bila nagrada odvisna tudi od poslovanja posameznega oddelka. Nagrada za poslovno leto 2009 iz naslova uspešnosti ni bila izplačana nobenemu vodilnemu delavcu. Sodišče je pravilno obrazložilo, da je tožnica zatrjevala, da bi morala za leto 2009 biti ocenjena kot zelo uspešna, pri tem pa niti ni konkretno navedla nobene utemeljitve, niti predložila ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo o njeni uspešnosti dela in posledično o izplačilu nagrade za uspešnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo nagrade za uspešnost.
Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo, da kritje drugo tožene stranke za zavarovanje pred odgovornostjo znaša 750.000,00 EUR. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca) in zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost) za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu, v kateri se je hudo poškodoval. Toženi stranki sta v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah izpodbijali tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo vmesno sodbo glede podlage tožbenega zahtevka, in sicer bi v taki sodbi lahko odločilo o odškodninski odgovornosti prve tožene stranke kot delodajalca, saj je ta na podlagi določbe 1. odstavka 184. člena ZDR, ki je veljal na dan nezgode pri delu, odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. O odškodninski odgovornosti prve tožene stranke pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo, ampak je ugotavljalo višino zavarovalne vsote, za katero ima prva tožena stranka pri drugo toženi stranki zavarovano svojo odgovornost za škodo povzročeno delavcem, kar pa po določbi 1. odstavka 315. člena ZPP ni predmet vmesne sodbe. O višini, do katere ima prva tožena stranka zavarovano svojo odškodninsko odgovornost, bi sodišče lahko odločalo šele po tem, ko bi bila podlaga, na kateri temelji tožbeni zahtevek, znana in bi bilo potrebno odločiti le še o višini tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/1.
odločitev o pravdnih stroških – ustavitev postopka
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo povrnitev pravdnih stroškov za sestavo prve pripravljalne vloge. Z njo sta namreč tožnika sporočila sodišču, da je toženec izdal dokončno odločbo in posledično umaknila tožbo. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da druga pripravljalna vloga, vložena po tem, ko sta že umaknila tožbo, za postopek ni bila več potrebna. Po 1. odstavku 155. člena ZPP pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
SPZ člen 68, 115. SZ-1 člen 2, 2/5. ZPSPP člen 19.
plačilo obratovalnih stroškov za poslovni prostor v poslovno-stanovanjski stavbi - odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov - pravna podlaga odgovornosti lastnika - leasing pogodba - odmera pravdnih stroškov - breme stroškov odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da se v predmetnem gospodarskem sporu ne morejo uporabljati določbe SZ-1, temveč določbe ZPSPP in SPZ. Skladno s petim odstavkom 2. člena SZ-1 se le-ta namreč za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem, v konkretnem primeru pa temu ni tako in se za tovrstne primere uporabljajo določbe ZPSPP in SPZ, ki kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določata lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Nadalje je neutemeljena pritožba tožene stranke zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka ima namreč sedež v L.. Odvetnik, njen pooblaščenec, pa v N. M.. Tožena stranka pred sodiščem na prvi stopnji niti ni zatrjevala, da jo zastopa odvetnik - specialist, niti po oceni sodišča druge stopnje v konkretni zadevi ne gre za zahtevno pravno problematiko, ki bi zahtevalo zastopanje po posebej specializirano usposobljenem pooblaščencu - odvetniku. Res je, da ima vsaka stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
protipravnost ravnanja – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – javna oseba
Posameznik je lahko razžaljen tudi kadar ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je opisan oziroma naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je možno nedvoumno identificirati.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084446
URS člen 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/3, 352. ZPP člen 180, 212, 286, 286/4, 286b.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – trditvena podlaga – vsebina tožbe – sklepčnost tožbe – sklicevanje na priloge – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja – solidarna odgovornost
Na priloge tožbe se tožeča stranka izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne predstavlja dokaza in ko ne gre za primer, ko bi se sodišču naložilo breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe najde, kaj so pravnorelevantne navedbe tožnika.
Listine, četudi v tožbi označene kot priloge, niso dokazne listine, pač pa predstavljajo del trditvene podlage tožnikov.
Sodna praksa je v primeru odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, zavzela stališče glede zastaranja zahtevkov, ko so tožniki zahtevali povrnitev nepremoženjske škode za obdobje petih let pred vložitvijo tožbe. Za takšne odškodninske terjatve ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, pač pa je treba upoštevati, da gre za škodo, pri kateri škodno ravnanje še vedno traja. V tem primeru je utemeljen ugovor zastaranja za škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060185
ZFPPIPP člen 132, 132/5, 280, 280/2, 280/2-1. ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 59, 60.
nedopustnost izvršbe – stečajni postopek – posledice začetka stečajnega postopka – izvršilni postopek začet pred stečajnim postopkom – vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – ustavitev izvršilnega postopka – pravni interes – zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil izvršilni postopek zoper dolžnika ustavljen na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, tožnica nima več pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Čeprav je ločitvena pravica upnika ostala v veljavi, bo do prodaje vsega premoženja stečajnega postopka dolžnika prišlo v stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084474
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju – soseska – upravnik – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – gestija – nekonkretizirana višina stroškov – materialno procesno vodstvo
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ZPP ni potrebno.
Pogodba o upravljanju za celotno sosesko ne more zavezovati solastnikov posameznega objekta (večstanovanjske stavbe) v soseski, če je ni podpisala zahtevana večina solastnikov tega objekta.
Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.
OZ člen 102, 102/1, 102/3, 107. ZPP člen 214, 214/2.
podjemna pogodba – pogodba o izdelavi pohištva – ara – negotovost izpolnitve – ugovor ogroženosti – zahteva po vnaprejšnjem plačilu – odstop od pogodbe pred iztekom roka – pavšalno zanikanje dejstev – nekonkretizirano zanikanje dejstev
Okoliščina, da toženec (kljub tožnikovem plačilu are) svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, spričo dogajanja po njeni sklenitvi za odločitev v predmetni zadevi ni bila ključna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in to prepričljivo obrazložilo), da je slednji zaradi tožnikovega ravnanja (oziroma razlogov na njegovi strani) od pogodbe (v skladu s 107. členom OZ) upravičeno odstopil. Tako je v okviru 11. točke obrazložitve natančno (konkretno) pojasnjeno, zakaj je bil toženec spričo tožnikovega ravnanja v negotovosti, ali bo slednji svojo denarno obveznost lahko izpolnil, zaradi česar je (skladno s 102. členom OZ) upravičeno zahteval plačilo pred izvedbo montaže. Plačilo are (v višini 3.000,00 EUR), ki jo izpostavlja pritožba, ob dejstvu, da naj bi upoštevaje dodatek k pogodbi preostanek tožnikove obveznosti znašal še 10.960,00 EUR, tega strahu (negotovosti) prav gotovo ni moglo omiliti.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077518
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 71, 71/1, 71/2, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 – 177. ZPP člen 189.
litispendenca – istovetnost zahtevka – različen dejanski temelj – sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – odlog izvršbe na predlog dolžnika – trditveno in dokazno breme
Eden od pogojev za upoštevanje litispendence (poleg istovetnosti strank) je tudi istovetnost zahtevka (v izvršilnem postopku pa še istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev). V skladu z ekvivalenčno teorijo, ki v sodni praksi prevladuje, je treba poleg zahtevka v predlogu upoštevati tudi dejanski temelj zahtevka (historični dogodek). Res se sicer v obeh primerih izterjuje (zarubljena oziroma fiduciarno prenesena) terjatev iz naslova odškodnine, vendar pa se terjatev izterjuje zaradi poplačila različnih terjatev po različnih izvršilnih naslovih, torej gre za različen dejanski temelj vloženih predlogov za izvršbo, glede na navedeno pa litispendenca ni podana.
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste (zarubljene) terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – dopustnost tožbe – zavrženje tožbe – prijava izločitvenih pravic
V trajanju postopka osebnega stečaja upnik terjatve, ki vpliva na obseg stečajne mase in je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne more uveljavljati izven stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 2, 2/1, 12, 108, 181, 181/1, 285.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – pravni interes – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072547
ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2, 453.
spor majhne vrednosti – plačilo zavarovalne premije – nesporna dejstva – neprerekana dejstva – pravno neodločilna dejstva – neizvedba dokazov – pravica do izjave – pasivna legitimacija – prenehanje samostojnega podjetnika
Z neizvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika oziroma strank sodišče prve stopnje toženi stranki ni kršilo njene pravice do izjave, saj se priznanih dejstev, kot tudi dejstev, ki za odločitev niso pravno relevantna, ne dokazuje.
Izbris samostojnega podjetnika iz registra in s tem prenehanje dejavnosti s. p. nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke (samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, kot tudi ne na obstoj zavarovalne pogodbe.
ZPP člen 11, 11/1, 249, 249/1, 253, 253/1, 298, 298/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
izvedenec – nagrada izvedenca – izvedenina – pisna izdelava izvida in mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenke v zvezi s pripombami strank k njenemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja. Izvedensko delo je namreč treba obravnavati kot celoto, zato odgovora izvedenke na pripombe strank k njenemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
Začasni skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, upravitelj zapuščine pa ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice izvršitelja oporoke, po njenem zaključku pa je pooblaščenec dedičev.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.