povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – prometna nesreča
Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na izvedensko mnenje sodnega izvedenca prometne stroke, zanesljivo ugotovilo, da bi obdolženka oškodovančevo vozilo lahko pravočasno opazila, vendar ga je očitno spregledala. Navedeno torej govori za sklep, da je vzrok za nastanek prometne nesreče z nastalimi hudimi telesnimi poškodbami pri oškodovancu na strani obdolženke in da morebitna oškodovančeva neprivezanost z varnostnim pasom in dejstvo, da se zračna blazina v oškodovančevem avtomobilu ob trku ni aktivirala, na obstoj kaznivega dejanja nimata nikakršnega vpliva.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zahtevek podizvajalca za unovčenje bančne garancije - pogodba v korist tretjega
Toženi stranki kot podizvajalcu odgovarja le, če so izpolnjeni zakonsko zahtevani pogoji v 631. členu OZ: da obstaja s strani glavnega izvajalca pripoznana terjatev podizvajalca; da v času uveljavitve neposrednega zahtevka podizvajalca obstaja terjatev glavnega izvajalca do naročnika, torej tožene stranke, in da se pripoznana terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca in terjatev glavnega izvajalca do naročnika nanašata na ista dela (t.i. koneksnost terjatev). Vsi našteti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če manjka le en od naštetih pogojev, do neposrednega plačila tožeča stranka ni upravičena, kar vse je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Poleg tega je sodišče prve stopnje presodilo, da tožeča stranka pravice za unovčitev bančne garancije ne more uveljavljati na podlagi pogodbe v korist tretjega po 126. členu OZ, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 126. člena OZ. S takšnimi zaključki v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka nima nobene pravne podlage zahtevati unovčenje bančne garancije. Takšne dolžnosti oziroma obveznosti toženi stranki kot upravičenki iz bančne garancije ne nalaga niti Uredba, na katero se je sklicevala tožeča stranka, niti pogodba, niti noben zakonski predpis.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0075860
ZIZ člen 15, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5. ZPP člen 7, 7/1, 13, 337, 337/1. ZS člen 3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – določljivost terjatve – objektivna določljivost terjatve – mesečni indeks inflacije – ugovor zoper sklep o izvršbi – trditveno in dokazno breme – razlogi za ugovor – ničnost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova – odlog izvršbe na predlog dolžnika – sodna praksa kot pravni vir – predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Dolžnik s pritožbenim vztrajanjem, da mesečni indeks ni (določljivo) opredeljen, ne da bi obenem izpodbijal njegovo javno objavo in prosto dostopnost, ne more biti uspešen. Obveznost dolžnika v tem delu izvršljiva, saj opredelitev povišanja najemnine v notarskem zapisu omogoča natančno določitev upnikove terjatve na podlagi objektivnih meril in s tem njeno realizacijo v izvršilnem postopku. Ker torej upnik tudi v delu, ki se nanaša na povišanje najemnine skladno z mesečnim indeksom inflacije, razpolaga z izvršilnim naslovom, je breme dokazovanja (ne)obstoja ali drugačne višine terjatve na dolžniku.
zavrženje tožbe - pogoji za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja ločitvene pravice - obstoj sklepa o preizkusu terjatev z napotitvijo na uveljavljanje zahtevka v pravdi - načelo koncentracije v stečajnem postopku - pravica do pravnega varstva
Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Tožbo (za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice, nastale pred začetkom stečajnega postopka) zoper stečajnega dolžnika je dopustno vložiti le v primeru, če tožnikova terjatev velja za prerekano v stečajnem postopku (drugi odstavek 67. člena ZFPPIPP), stečajno sodišče pa s sklepom o preizkusu terjatev odloči o tožnikovi obveznosti uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice (drugi odstavek 69. člena ZFPPIPP v zvezi s 300. in 303. členom ZFPPIPP).
ZSV člen 100, 100/1, 100/3, 100/5. ZUPJS člen 6, 12, 15, 15/1, 15/2, 51. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 11, 16, 18, 18/3, 31.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila
V sodni praksi pritožbenega sodišča je bilo že zavzeto enotno stališče, da je 2. odstavek 15. člena ZUPJS potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se pri ugotavljanju dohodka primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi davčna uprava, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčne uprave. Če podatki o dohodku zavezanca za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo davčne uprave, mora tožena stranka podatke o dejanskem premoženjskem stanju zavezanca pridobiti od nje po uradni dolžnosti že na podlagi 51. člena ZUPJS. To pomeni, da je potrebno tudi v okoliščinah konkretnega primera upoštevati podatke o dohodku iz preteklega leta 2013 in ne predpreteklega leta, kot so bili na podlagi zmotne interpretacije 2. odstavka 15. člena ZUPJS upoštevani v predsodnem postopku. Zato sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nepravilna in nezakonita in jih je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila pokojninska osnova za izračun starostne pokojnine izračunana pravilno in zakonito. Toženec je namreč v pokojninsko osnovo utemeljeno upošteval
plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in ustrezno upošteval tudi valorizacijske količnike ter količnik 0,732, ki predstavlja valorizacijski količnik za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, za leto 2011. Starostna pokojnina je bila odmerjena v pravilni višini, to je v višini 88,8 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1996 do leta 2013. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb toženca in priznanje pravice do starostne pokojnine v višjem znesku.
ZPP člen 163, 163/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 49, 49-3, 51, 51/2.
nagrada sodnega izvedenca – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – obsežnost dokumentacije – dopolnilno izvedensko mnenje – dodatno delo – zahtevnost izvedenskega mnenja – zahtevno izvedensko mnenje – izvedensko mnenje s področja psihiatrije
Za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja se izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih prizna nagrada, če gre za dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku od izvedenca še ni terjalo.
zavrnitev predloga za izvršbo - postopek poenostavljene prisilne poravnave - izterjava pravdnih stroškov - čas nastanka terjatve - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - prepoved dovolitve izvršbe - narava terjatve - učinek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za izvršbo - nedopusten predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebnost stroškov za izvršbo - restriktivna razlaga - izjema - potrebnost stroškov za izvršbo
Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v postopku zaradi insolventnosti, se načeloma uporablja za vse postopke izvršbe, ne glede na čas nastanka in naravo izterjevane terjatve. Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP, in te izjeme je treba razlagati restriktivno.
V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe presoja učinkov postopka poenostavljene prisilne poravnave na izterjevano terjatev ni pravno pomembna, temveč je bistvenega pomena le vprašanje, ali že začet postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 58, 390, 390/1. ZPIZ-2 člen 390, 390/1.
delna pokojnina – uporaba zakona – prehodne in končne določbe
Delna pokojnina je samostojna pravica in kot taka je opredeljena v 58. členu ZPIZ-1. Za pridobitev te pokojnine so določeni posebni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se taka pravica zavarovancu lahko prizna.
Tožnica je enega od pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine izpolnila šele v času, ko je že veljal ZPIZ-2, zato ni zakonske podlage, da bi se tožnici priznala pravica do delne pokojnine po določbah ZPIZ-1.
Tožniku se zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pritožil, zato je ta postal dokončen in pravnomočen. Po 5. odstavku 24. člena ZJU je zoper sklep o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Ker tožnik te možnosti ni izkoristil, sodno varstvo ni dovoljeno in iz tega razloga verjetnost terjatve ni izkazana, zato je sodišče prve stopnje predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve pravilno zavrnilo.
Sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je označen s stopnjo tajnosti „tajno“, k dokumentu pa je bila izdana tudi ocena možnih škodljivih posledic v skladu z ZTP. Tožena stranka je tožnikovega pooblaščenca pozvala, da izkaže, da za namen obravnavanja tajnih podatkov razpolaga z ustreznim varnostnim območjem I. stopnje (skladno z Uredbo o varovanju tajnih podatkov). Ker pooblaščenec ni izkazal, da za namen hranjenja tajnih podatkov razpolaga z ustreznim varnostnim območjem, mu tožena stranka sklepa ni mogla in tudi ni smela poslati na njegov naslov, zato ga je pravilno pozvala, da se s sklepom seznani osebno na sedežu stranke in mu določila tudi primeren rok ter kraj in uro možnosti vpogleda v dokument.
ZŠtip-1 člen 21, 23, 24, 24/1, 24/1-2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5, 5/1, 5/2, 5/6, 6.
štipendija - Zoisova štipendija - izjemen dosežek
Pogoj za dodelitev Zoisove štipendije je enak za vsa tekmovanja, torej da gre za srebrno ali zlato priznanje na državnem tekmovanju, to je na državni stopnji tekmovanja. Ker je tožnik srebrni priznanji iz matematike v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 in iz fizike v obeh šolskih letih prejel za tekmovanje na področni, ne pa državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije utemeljeno zavrnilo.
izstop iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža
Po jasni določbi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izstopom družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Enako pa izhaja tudi iz družbene pogodbe, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. To pa pomeni, da je tožeča stranka z dnem pričetka učinkovanja izstopne izjave, torej z dnem 16. 10. 2012, izgubila vse pravice, ki izhajajo iz statusa družbenika, torej tudi pravico do udeležbe na skupščini družbe in posledično tudi pravico do izpodbijanja na tej skupščini sprejetih sklepov, saj te lahko izpodbijajo le družbeniki.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 51, 51/2, 51/2-2.
dopolnilno izvedensko mnenje – pripombe na izvedensko mnenje – nova vprašanja – dopolnilni izvid – obsežna spisovna dokumentacija – vzrok za nastanek požara
Tožnica je izvedencu postavila več novih vprašanj (zakaj se je požar razširil, zakaj je padel material iz gornjega dela objekta v spodnjega, časovni okvir padanja gorečih stvari skozi odprtino) in z opozarjanjem na nova dejstva (odprtina na desnih vratih vozila) postavila nove hipoteze o možnih vzrokih za požar, na katere izvedenec dotlej še ni odgovarjal. Pritožbene trditve, da je bilo dopolnilno izvedeniško mnenje potrebno zaradi nestrokovnega in pomanjkljivega prvotnega mnenja niso utemeljene.
ZKP člen 83, 83/2, 149b, 154, 154/1. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/2, 247, 247/1.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - kršitev določb zekom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov - učinek razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča
Dejstvo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe ZEKom-1, še ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, še posebej ob že navedenih okoliščinah, da Ustavno sodišče v določila 149.b člena ZKP in prvega odstavka 154. člena ZKP ni poseglo ter je uničenje hranjenih podatkov naložilo le operaterjem, ne pa tudi organom in sodiščem, ki z njimi prav tako razpolagajo.
ZJF člen 2. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 5. ZUJF člen 168, 168/1, 168/2.
obveznost plačila - stroški za prevoz na delo in z dela - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni prevoz - najcenejši javni prevoz
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožnica avtobusa na določeni relaciji ne more uporabljati „prav vsak dan“ oziroma da to ni mogoče v času trajanja šolskih počitnic. Stroški prevoza na delo in z dela se obračunavajo in izplačujejo enkrat mesečno (skupaj s plačo), zaradi česar ni ovir, da se tožnici tekom leta za posamezne mesece stroški ne bi priznali različno, še zlasti, ker bi drugačen obračun veljal le za 2 meseca poleti in za 1 teden pozimi. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijanih sklepov toženke o priznavanju povračila stroškov prevoza na delo in z dela, posledično pa nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za tožnico ne pride v poštev uporaba avtobusa (zaradi voznega reda in ob upoštevanju delovnega časa) na relaciji E. - A., medtem ko toženka priznava tožnici kilometrino za relacijo A. - B. in nazaj. Gre za različni relaciji in za različno razdaljo, o čemer prvostopno sodišče ni zavzelo nobenega stališča. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073782
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 17, 30. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – prevozna pogodba – mednarodni prevoz blaga – ugovor manka blaga – začetek teka roka za obvestilo o manku blaga – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka je upravičena do plačila za prevoz, in v kolikor ima tožena stranka do nje odškodninsko terjatev zaradi izgubljenega tovora (17. člen CMR), bi se morala pred vtoževano terjatvijo braniti s pobotnim ugovorom – torej da vtoževane terjatve ni dolžna plačati, ker ima sama (odškodninsko) terjatev nasproti tožeči stranki.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - izvršilni stroški
Institut odloga izvršbe predstavlja začasen zastoj v postopku izvršbe in odloga njeno opravo, zato ne prispeva k njeni čimprejšnji opravi in namenu (cilju) prisilne izvršbe, ki je v poplačilu upnikove terjatve. Stroški upnikovega predloga za odlog tako ne morejo predstavljati stroškov, potrebnih za izvršbo, ki jih je upniku, glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, dolžan povrniti dolžnik.
DELOVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0016342
ZDR-1 člen 88, 88/6. ZPP člen 137, 137/1. ZUP člen 59, 59/1, 88, 88/1. ZIZ člen 272, 273. ZDSS-1 člen 43. ZJU člen 24, 24/5. ZUP člen 87, 87/4.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje odpovedi – javni uslužbenec – vročanje odpovedi – tajni podatki
Toženka je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi označila s stopnjo tajnosti „tajno“. Zato se na podlagi Uredbe o varovanju tajnih podatkov morajo podatki obdelovati in hraniti le na način, določen v Uredbi. Ker v odvetniški družbi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje tajnih podatkov skladno z ZTP, je toženka pravilno odločila, da sklepa o izredni odpovedi ni mogoče vročiti na naslovu odvetniške družbe. Zato je toženka poslala odvetniški družbi dopis in jo pravilno pozvala, da se zaradi vročitve in seznanitve z vsebino sklepa v roku 15 dni oglasi na sedežu toženke, sicer bo skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP veljalo, da je bila vročitev opravljena petnajsti dna po prejemu tega obvestila.
Predpogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji oz. da mu bo nastala. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana, ker tožnik zoper sklep o izredni odpovedi PZ ni izkoristil možnost pritožbe, kot določa 5. odst. 24. čl. ZJU.
izločitev dokazov – nezakoniti dokazi – postopek davčno inšpekcijskega nadzora – dokazi, pridobljeni v davčnem postopku – sodelovanje obdolženca v davčnem postopku – mnenje izvedenca davčno ekonomske stroke – pristojnost za razlago pravnih pravil – razlaga prava – pritegnitev sodnega izvedenca v postopek – hišna preiskava – odredba za hišno preiskavo – preizkus zakonitosti dokazov
Obtoženi je bil seznanjen s postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora gospodarske družbe in je v postopku sodeloval. Potem, ko mu je funkcija direktorja prenehala, pa bi imel možnost, da bi predlagal, da v postopku sodeluje kot stranski udeleženec.
Mnenje izvedenke davčno ekonomske stroke se nanaša na vsebinsko pravilnost ugotovitev davčnega organa, ne pa na zakonitost tekom davčnega inšpekcijskega postopka pridobljenih dokazov. Pravilnost ugotovitev davčnega organa bo predmet ugotavljanja dejanskega stanja med dokaznim postopkom, kar na presojo zakonitosti dokazov ne vpliva.
V mnenju inštituta je podana pravna razlaga davčnega postopka in ocena o tem, ali se dokazi, dobljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru, lahko uporabijo v kazenskem postopku. Gre torej za razlago zakonskih določb, kar pa je naloga in izključna pristojnost sodišča. Razlaga prava je v pristojnosti sodišča.
Stališče pritožnika, da odredbe sodišča za opravo hišne preiskave ni mogoče šteti kot sodne odločbe, ki jo za poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja določa 36. člen Ustave, je pravno zmotno. Zoper odredbo res ni dopustno pravno sredstvo, vendar to ne pomeni, da se zakonitosti odredbe ne preizkuša.
postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – terjatev, nastala po uvedbi stečajnega postopka – tekoči stroški stečajnega postopka – stroški telefona
Vtoževana terjatev na plačilo neplačanih računov ni terjatev iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnice nastala po uvedbi stečaja, je tožnica ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).