Sodišče na tem mestu še pripominja, da je naloga strokovne komisije, da projekte strokovno oceni, naloga organa odločanja pa je, da glede na strokovne ocene komisije (ki morajo biti po oceni sodišča tudi vsebinsko obrazložene in ne zgolj številčno, saj bi drugače lahko prišlo do arbitrarnosti) in razpoložljiva sredstva ter pogoje razpisa, odloči o prijavljenih projektih in njihovi upravičenosti do sofinanciranja.
Organ odločanja (na podlagi točkovanja, ki ga je določila komisija in njene ocene prijavljenega projekta), ni konkretizirano obrazložil zakaj tožnica ni bila izbrana, predvsem s konkretizacijo obrazložitve kakšni so razlogi organa (ne razlogi komisije, ki so prav tako izostali), da prav tožnica ni bila izbrana za sofinanciranje projekta.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZVKD-1 člen 29, 29/1, 84, 84/2, 84/2-1.
kulturnovarstveni pogoji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - kulturnovarstveno soglasje - dopustnost upravnega spora zoper prvostopni akt
Gre torej za strokovno, konservatorsko nalogo, ki jo izvaja ZVKD na podlagi javnega pooblastila in drugega odstavka 84. člena ZVKD-1. Pogoji, opredeljeni v KVP, pa po presoji sodišča ne pomenijo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč le opredeljujejo pogoje, ki morajo biti upoštevani za pridobitev KVS, ki je podlaga za poseg v kulturno dediščino.
Glede na navedeno po presoji sodišča KVP ne vsebujejo oblastvene vsebinske odločitve o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč vsebujejo strokovno opredeljene pogoje, pod katerimi bo tožniku izdano KVS, zato izpodbijani KVP niso dokončni upravni akt v smislu zgoraj citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, s tem pa tudi ne akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Sodišče izpostavlja, da gre tukaj za primerjavo ocen dveh projektov znotraj istega razpisa in ne za primerjavo tožnikovih ocen iz različnih razpisov. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Gre za izraz načela enakosti pred zakonom, kar izhaja že iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS). Stranka ima namreč pravico, da se prepriča, da so bili pogoji oz. kriteriji vseh prijavljenih uporabljeni na enak način, kar izhaja iz načela enakega obravnavanja in transparentnosti postopka.
Obrazložitev odločbe z navedbo razlogov, na katerih temelji sprejeta odločitev, toženki narekuje tudi Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namreč namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave, saj varstva teh pravic ni mogoče zagotoviti, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja pa je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel. Če teh razlogov ni, preizkus, ali je bilo prijavitelju zagotovljeno enako varstvo pravic, ni mogoč, z ustavno zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije.
ZUJIK člen 20, 90, 90/1. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 2, 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Pogoji za pridobitev republiške priznavalnine se razlikujejo od pogojev za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Tega, da je toženka v postopku odločanja o vpisu tožnika v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture tožnikovo delo opredelila kot "pomemben prispevek k slovenski kulturi", torej v postopku dodeljevanja republiške priznavalnine ni mogoče upoštevati; v postopku dodeljevanja republiške priznavalnine je toženka morala upoštevati pogoje za pridobitev priznavalnine, določene v zdaj (v času odločanja) veljavnih predpisih, ki to področje urejajo.
javni razpis - oddaja v najem - razpisni pogoj - slikarski atelje - primernost stanovanja - opravljanje dejavnosti - spor polne jurisdikcije
Tožniku so dodeljeni prostori na D. po svojem izgledu in funkcionalnosti pisarniški prostori. Prostori so razdeljeni v eno večjo pisarni in dve manjši, strop je tak, kot je običajno za pisarniški prostor, torej bistveno nižji od stropov v ateljejih na A. in v B. Poleg tega ne gre za pritlični prostor, temveč je prostor v drugem nadstropju stavbe, do njega se dostopa po stopnišču ali preko precej majhnega in ozkega dvigala. Z izpodbijano odločbo dodeljeni prostori tožniku za opravljanje kiparske dejavnosti niso primerni in zato toženka z izpodbijano odločitvijo ni izpolnila navodila tukajšnjega sodišča, danega v sodbi I U 367/2018-30 z dne 9. 1. 2019.
ZUJIK člen 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - neobrazložena odločba - kršitev materialnega prava
Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZUJIK ne vsebuje. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Poleg ostalega, obrazložitev obsega razloge, ki v oziru na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ne enih, ne drugih (razlogov) glede na posamezne kriterije v izpodbijani odločbi ni mogoče zaslediti. Posledično odločbe (tudi) ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
Za manjše število točk po treh povsem različnih kriterijih (in merilih) je iskati vzrok v odsotnosti „vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov“. To bode v oči, saj niti eden od kriterijev ne vsebuje merila prispevka slovenskih glasbenikov. Z drugimi besedami, Ministrstvo ni pretehtalo Projekta po razpisnih kriterijih (in merilih). To pomeni, da ni pravilno uporabilo materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 3, 6 in 9. Pri ostalih kriterijih pa je navedla število točk, ki so jih dodelili ocenjevalci in dodala „pojasnila“ iz katerih ni mogoče razbrati razlogov za mnenje strokovne komisije. S praktično enakim besedilom kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/2. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUJIK člen 82, 83, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 2, 4, 8, 10.
samozaposleni v kulturi - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - zavrženje vloge - nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Toženka v obrazložitvi ni pojasnila, kateri predpis določa, da je v pozivu toženke zahtevani datum vpisa v razvid obvezna formalna sestavina vloge, kot je tožnikova. Sodišče ugotavlja, da toženka torej ni navedla podlage, po kateri mora biti v vlogi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi naveden želeni datum vpisa v razvid oziroma po kateri mora vlagatelj upravnemu organu naknadno, tj. po vsebinski obravnavi njegove vloge, sporočiti želeni datum vpisa v razvid. Prav tako tudi ni obrazložila, zakaj ministrstvo datum želenega vpisa šteje za bistven podatek, brez katerega ne bi moglo izvesti vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi oziroma zakaj datuma vpisa ni enak dokončnosti odločbe.
V obravnavanem primeru je predmet spora pravica do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK in 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Ker gre v tej zadevi za pravico do socialnega prejemka, za priznanje katerega je odločilen (tudi) premoženjski cenzus, kot izhaja iz 85. člena ZUJIK ter iz sodne prakse Vrhovnega sodišča in tukajšnjega sodišča, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - točkovanje vloge
Iz razlogov za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih ni razvidno, katere so tiste dejanske okoliščine, ki ne zadostijo kriterijem, oziroma če so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki, ki jih tožeča stranka navaja v priajvi. Presoditi tudi ni mogoče ugovora, ki se nanaša na predložena priporočila in ki jih strokovna komisija oceni kot zadržana oziroma takšna, ki ne omenjajo delovne stanovitnosti in kar po navedbah v tožbi ne ustreza vsebini omenjenih listin. Kar vse po presoji sodišča pmeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih, in s tem v bistvenem pomanjkljiva, in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.
Toženka oziroma komisija mora podati oceno prejetih priznanj oziroma nagrad kot tudi oceno dokumentiranih kritiških odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja avtorjevih del v strokovni literaturi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe te ocene sploh ni, čeprav se tožnik tako v vlogi, kot v njeni dopolnitvi in tudi v tožbi sklicuje na vrsto strokovnih mnenj o svojem delu. Sodišče ponovno poudarja, da se do teh strokovnih mnenj ne opredeljuje ne po vsebini, ne po tem, ali sploh ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, meni pa, da bi to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - sofinanciranje projektov s področja kulture - kriteriji točkovanja - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Komisija, ki sodeluje pri razpisu, ni organ odločanja, temveč strokovni organ in pomočnik odločevalcu ter je tako pristojna zgolj za presojo vnaprej določenih kriterijev iz razpisa s predloženim projektom vlagatelja. Organ odločanja pa je tisti, ki mora ob izdaji odločbe rezultate, ki jih je s presojo kriterijev ustvarila komisija, presoditi v luči vseh drugih prijaviteljev in okoliščin ter pogojev razpisa (doseženega števila točk drugih) ter jasno izraziti, kaj je organ vodilo k sprejetju odločitve.
ZUJIK člen 100, 112, 112/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge - ugoditev tožbi
Nezakonito je tožena stranka zgolj na besedilu javnega poziva utemeljila svojo odločitev, da je vloga tožnice nepopolna in jo posledično po njeni dopolnitvi zavrglo kot prepozno, ker je bil pred njeno dopolnitvijo sprejet v financiranje kulturni projekt, s katerim je bil znesek sredstev javnega poziva v celoti porabljen. Tožničina vloga je bila ob oddaji formalno popolna, kar bi morala tožena stranka upoštevati pri uvrstitvi njene vloge na časovno listo.
Izpodbijani sklep je toženka, kot sledi iz obrazložitve sklepa in tudi njenega odgovora na tožbo, izdala na podlagi zaključka, da je bila v isti zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila. S tega vidika toženka navaja, da je tožnik v zvezi s predmetno vlogo podal enaka dokazila in dokumentacijo. Tožnik pa v tožbi izpostavlja, da je predmetna vloga bistveno obsežnejša ter da je prva vloga imela pet prilog, predmetna pa 32 prilog. Smiselno s tem ugovarja, da je predmetni vlogi priložil tudi dokazila, ki prejšnji vlogi niso bila priložena, kar pomeni, da v postopku še niso bila vsebinsko presojana.
Odločanje o pomembnosti prispevka vlagatelja k slovenski kulturi je strokovno vprašanje, kar ZUJIK še posebej poudari s tem, da ministrovo odločanje o tem vprašanju veže na posvetovanje s strokovno komisijo. V takih primerih je sodna presoja izpolnjevanja vsebinskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna. Da pa bi bil preizkus razumnosti argumentacije sploh mogoč, mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Toženka bi se morala, glede na trditve tožnika opredeliti tudi do drugega zakonskega dejanskega stanu, da se kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine izda, če objekt ogroža varnost ljudi in premoženja, pa je le pavšalno navedla, da obravnavni objekt v ničemer ne ogroža varnosti ljudi in premoženja. Do zatrjevane nevarnosti, ki bi lahko ogrozila varnost ljudi in premoženja, se ni opredelil niti konzervatorski svetnik za gradbeno stroko B. B. v poročilu o ogledu gospodarskega poslopja pri hiši A., ki ga je toženka skladno s 13. točko prvega odstavka 84. člena ZVKD-1 postavila, ker sama ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem s področja gradbene stroke.
ZKnj-1 člen 8, 56, 56/4. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (2016) člen 5, 7, 8.
denarno nadomestilo - exceptio illegalis
Iz določb ZKnj-1 izhaja, da je edini kriterij, ki se upošteva pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila za knjižno gradivo, zgornji in spodnji prag števila izposoj. S tem, ko je Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila v drugem odstavku 7. člena v zvezi z vrednotenjem števila izposoje uvedel razlikovanje med monografskimi publikacijami od 48 strani dalje in pesniškimi zbirkami (ne glede na število strani) na eni strani ter monografskimi publikacijami do 47 strani oziroma monografskimi publikacijami z bibliografsko kodo slikanica oziroma strip, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do knjižničnega nadomestila.
samozaposleni v kulturi - izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - neodpravljive pomanjkljivosti vloge - začasna odredba
Zaključek, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, v izpodbijani odločbi pa gre za popolno odsotnost konkretnih dejstev.
Priznavalnina ni zgolj nagrada za minulo delo, temveč je obenem socialni korektiv, pri katerem se upošteva tudi socialne okoliščine. Priznavalnina je namenjena korekciji pokojnine zaradi podcenjenega umetniškega dela v preteklosti. To pa pomeni, da je minister dolžan pomembnost prispevka prosilca presojati tudi v luči podatkov o njegovi pokojnini ter njeni ustreznosti z ozirom na opravljeno umetniško minulo delo.
ZVDAGA člen 2, 2/1, 2/1-11, 39. ZS člen 37, 61, 61/2, 98, 114.
varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva - okrajno sodišče - javnopravna oseba
Pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po ZVDAGA okrajnemu sodišču je izpolnjen, saj je okrajno sodišče državni organ (pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb) in zato tudi javnopravna oseba po ZVDAGA.