CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006272
ZPP člen 367a. ZJU člen 73, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pridobitev naziva – uvrstitev v plačni razred – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se četrti odstavek 84. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas brez javnega natečaja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - disciplinski ukrep denarne kazni - pomembno pravno vprašanje
Ob opredelitvi razlogov za dopustitev revizije v 367.a členu ZPP sodišče ugotavlja, da mora biti od odgovorov na izpostavljena vprašanja odvisna odločitev o zahtevku v sporu. Glede na ugotovitve sodišča druge stopnje o formalni opredelitvi tožniku očitane kršitve v spornem disciplinskem sklepu odgovori na postavljena vprašanja ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v sporu.
spor o pristojnosti – pogodba civilnega prava – plačilo opravljenega dela
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja, niti nezakonitosti prenehanja takega razmerja. Če takega zahtevka ni, tudi ni podlage za odločitev o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ni mogoč zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3006203
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - zavarovalnica
Med tožnikom in prvo toženko (zavarovalnico) ne gre za delovni spor oziroma spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bila prva toženka zavarovalnica tožnikovega delodajalca (drugega toženca - kar ni primer) ali če bi tožnik vložil tožbo tudi proti uporabniku, h kateremu je bil napoten na delo na podlagi dogovora - torej proti P. d.d., (česar pa ni storil).
Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj v njem ni oblikovano pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo, niti ni obrazložena njegova pomembnost. Tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero naj bi bilo odločeno diametralno nasprotno, ni niti navedena niti predložena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.
ZDR člen 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V drugem odstavku 86. člena ZDR je opredeljena dolžnost delodajalca, da pisno obrazloži odpovedni razlog. Tožena stranka je to storila, saj se v zvezi s splošnimi negativnimi učinki ekonomske situacije sklicuje na reorganizacijo, to pa tudi v skladu z usklajeno sodno prakso predstavlja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ne zahteva pa navedena določba nadaljnje obrazložitve o tem, ali in kako je tožena stranka uporabila kriterije za določitev presežnih delavcev. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev.
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - delni prenos - organiziran skupek virov
Za prenos dela dejavnosti je treba šteti tudi prenos posameznih pogodb naročnikov, pri katerih storitev varovanja opravljajo posamezni delavci, tudi če skupine delavcev pri naročnikih niso formalno organizirane kot gospodarska enota.
V primeru prenosa le dela podjetja sprememba delodajalca velja le za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja, torej v obravnavanem primeru za delavce, ki so delali za s strani drugotožene stranke prevzete naročnike.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006195
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 358, 379, 379/1.
invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - rehabilitacija - pravice invalida II. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - drugostopenjska sprememba sodbe - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Sodišče druge stopnje je dejstva, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje povzelo pomanjkljivo, ta protispisnost pa ima za posledico, da sodba sodišča druge stopnje ne temelji na enakem dejanskem stanju kot sodba sodišča prve stopnje.
Invalidska pokojnina za invalida II. kategorije, ki je starejši od 50 let, ni avtomatizem, v poštev pride le, če je zavarovanec sicer zmožen za drugo delo, pa ga zanj ni mogoče usposobiti, ker je star več kot 50 let.
ZPP člen 339, 33971, 347, 355. ZOR člen 189, 189/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odvzem dovoljenja za postavitev radijskih postaj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena - mejni prag zadostne verjetnosti -
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je brez izvedbe glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče, je utemeljen. Čeprav je izvedenec ekonomske stroke, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ugotovil, da je bila verjetnost za uresničitev in uspešno izvedbo poslovnega načrta tožeče stranke 30 %, je prvostopenjsko sodišče presodilo, da bi tožeča stranka zagotovo dosegla določen dobiček, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče druge stopnje je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča spremenilo in presodilo, da tožeča stranka nastanka škode ni dokazala z verjetnostjo, ki presega 50 %. Drži sicer, da je mejni prag zadostne verjetnosti, s katero je potrebno dokazati nastanek izgubljenega dobička, verjetnost, ki presega 50 %, vendar pa doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava, katerega zmotna uporaba bi bila lahko razlog za spremembo sodbe na podlagi pete alineje 358. člena ZPP. Gre za vprašanje, ki sodi v področje ugotavljanja dejanskega stanja, pooblastila pritožbenega sodišča za poseganje vanj brez izvedbe glavne obravnave pa so omejena.
ZPUOOD člen 17, 18. ZFPPIPP člen 441, 442. ZIZ člen 15, 15/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje dolžnika - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbeniki - odločba Ustavnega sodišča
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, fraza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo uporabljeno v nasprotju s tretjim odstavkom 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) glede vprašanja, ali je izgubljeni dobiček mogoče uveljavljati le v primeru, ko med strankama obstaja izrecno urejeno trajno pogodbeno razmerje.
Tožeča stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije.
Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot nepopolno zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da iz ravnanja tožene stranke izhaja, da je ta pripoznala svoj dolg do tožeče stranke, posledično pa je njeno pripoznavo upoštevalo kot izraz volje tožene stranke tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga. Takšna ugotovitev podrobnejše obrazložitve odločitve o višini tožbenega zahtevka ne terja.
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22, 37. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Pri odločitvi o tem, ali revidentka izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pa se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97) in 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008): ker je revidentka dopolnila zavarovalni dobi po pravnih predpisih držav podpisnic sporazumov z RS, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ti seštejeta (če se ne nanašata na isto obdobje).
Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage.
Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine. Uveljavljajo samostojne zahtevke in ne nastopajo v vlogi enotnih sospornikov. Vrednost izpodbijanega predmeta za enajstega tožnika znaša 79.285,60 EUR, za dvanajsto tožnico 3.964,28 EUR, za trinajsto tožnico ter za štirinajstega in petnajstega tožnika 1.268,57 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi s 41. členom ZPP.
Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne tožnike, ta za nobenega ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta. To pa ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - veljavnost pogodbe - obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - namen dogovora o obliki pogodbe
Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je potrebno razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. V kolikor pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini, ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki.