ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Oškodovanec v nastali prometni situaciji sicer ni ravnal optimalno ter z zaviranjem ustavil svojega vozila pred oviro na prednostni cesti. Ni pa takšno ravnanje oškodovanca pretrgalo vzročne zveze med nedvomno protipravnim ravnanjem obsojenke, ki je v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi vzvratno zapeljala iz dovozne poti na prednostno cesto, kljub izredno slabi preglednosti ter s tem odvzela prednost oškodovancu, ki je skozi naselje vozil s hitrostjo, ki je bila bistveno nižja od predpisane.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/2, 26. SPZ člen 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - skupna gradnja - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - pridobitev lastninske pravice na zemljišču, potrebnem za redno rabo objekta - superficies solo cedit - prepoved retroaktivne uporabe zakona - načelno pravno mnenje - dokazno breme - trditvena podlaga - pravica do pritožbe - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrženje revizije
Lastnikovo dovoljenje za gradnjo je treba upoštevati v okviru presoje kakšna upravičenja mu na podlagi prvega odstavka 25. člena ZTLR pripadajo. Če lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravice na objektu. Pač pa ima pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stavba stoji in ki je potrebno za njeno redno rabo. Lastninsko pravico na zemljišču pa izgubi.
ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.
V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.
Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).
Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - obseg odškodnine - škoda, nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti - zamuda z izročitvijo nepremičnine - nepredvidljiva škoda - neupravičena pridobitev
Pritožbeno sodišče se je do celotnega procesnega gradiva, na katerega se sklicuje in ga citira revizija, opredelilo, ko se je odločilo za uporabo določbe prvega odstavka 243. člena OZ in ne (za revidenta ugodnejše) določbe drugega odstavka citiranega člena.
Ne drži revizijska teza, da sta toženca tožnikoma onemogočila pridobitev koristi. Ker ni ugotovljeno niti (abstraktno) prikrajšanje tožnikov, nesporno pa toženca tudi nista bila obogatena, je zahtevek tudi po tej podlagi pravilno zavrnjen.
Okoliščine očitanega kaznivega dejanja (obdolženec se je dalj časa in temeljito pripravljal in nato tudi izvršil rop, čeprav ga v takšno ravnanje ni vodila posebna premoženjska stiska) ne kažejo le na njegovo težo, pač pa dajejo oporo tudi za sklepanje o obdolženčevih osebnih lastnostih, zaradi katerih bi istovrstno kaznivo dejanje lahko ponovil.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavarovalnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pri svojem odločanju kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je prvostopenjsko sodbo razveljavilo tako, da se ta razveljavitev, čeprav istega dejanskega stanja, tiče le dela tožbenega zahtevka, v tem primeru zahtevka za plačilo zavarovalnine.
Za izračun se kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek zavrnjenega dela s tožbo zahtevanih bodočih terjatev za dobo prvih petih let, k temu pa je treba prišteti še zavrnjeni del zahtevanih, do vložitve tožbe že zapadlih terjatev.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz sredstev tožene stranke. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato navedba vrednosti spornega predmeta (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na podano izvedensko mnenje in izpovedbe izvedencev, zaslišanih na naroku, da je zdravstveno stanje tožnice posledica degenerativne bolezni ledvene hrbtenice (spondiloze) in ni posledica operacijskega zdravljenja, in da je izvedenec M. na izrecno vprašanje sodišča povedal, da dejstvo, da je bila operacija opravljena po 20 dneh (v skladu z medicinsko dokumentacijo), ni vplivalo na tožničino zdravstveno stanje, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da vzročna zveza ni podana.
Kljub temu, da uveljavljanje odškodnine za posamezne oblike
nepremoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dogodka, ne pomeni kopičenja (objektivne kumulacije) tožbenih zahtevkov, saj gre za en sam odškodninski tožbeni zahtevek, pa uveljavitev zahtevka za eno obliko
nepremoženjske škode ne pomeni uveljavitve zahtevka za vse iz tega škodnega dogodka izvirajoče oblike
nepremoženjske škode, saj mora biti zahtevek za pravično denarno odškodnino določen za vsako obliko (vrsto)
nepremoženjske škode posamezno ter podana ustrezna trditvena podlaga.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik na kršitve iz prvega odstavka tega člena sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
dopuščena revizija - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravni promet z nepremičninami - skrbnost v pravnem prometu - identičnost nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, ki jo prenaša oziroma podarja, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik po dejanskih ugotovitvah res ni vedel, da ni lastnik sporne nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera, ko je dvakrat razpolagal s sporno nepremičnino, moral zavedati, da je sporno nepremičnino v celoti prenesel na pravno prednico toženca.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da so v določenih niansah razlike oziroma nepopolnosti v izpovedbah posameznih prič, ne more pomeniti, da sodba nima razlogov oziroma, da je med njimi tako nasprotje, da bi to lahko pomenilo kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja primernosti višine prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
Ob pravilnem upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka 35. člena in 166. člena ZIZ je za vodenje izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Piranu, na katerega območju je nepremičnina, glede katere je bila predlagana izvršba.
Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zahteva za izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prekluzija pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe – hudodelska združba
Z nastopom prekluzije glede zahteve za izločitev dokazov seveda ni izključena dolžnost sodišča, da samo presoja, ali so dokazi, na katere opre sodbo zakoniti, oziroma jih, če so nezakoniti, izloči, vendar pa to stori na podlagi svoje presoje in pobude.
Stranka, ki zahteva izločitev dokazov, mora zadostiti trditvenemu bremenu in sicer mora navesti, s katerim ukrepom in na kakšen način je kršen zakon, tega bremena ne more prevaliti na sodišče, naj samo ponovno ugotavlja zakonitost (vseh) odredb istega sodišča in o tem še enkrat navaja razloge v sodbi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - diskriminacija - pravica staršev do krajšega delovnega časa - delo s krajšim delovnim časom - izredna odpoved delavca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali odklonitev izrabe pravice do krajšega delovnega časa po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, sklicujoč se na objektivno upravičene razloge, predstavlja neenako obravnavanje.