naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obnova postopka - pomoč prava neuki stranki
Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Vendar pa te določbe ni mogoče razumeti tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi in organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, kaj bi bilo za stranko ugodneje. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da pri toženi stranki uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. V njegovih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Zato stališče tožnika, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Določba 61. člena ZDSS-1 res določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, vendar v okviru tožbenega zahtevka in trditvene podlage strank oziroma v okviru izpodbijanih upravnih odločb.
ZKP člen 16, 272, 272/2, 429, 432/1-2. URS člen 22.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - enako varstvo pravic – načelo kontradiktornosti - vročitev predloga za podaljšanje pripora – odgovor na predlog
Podaljšanje pripora je bilo zoper obdolženca predlagano v skrajšanem postopku, kar pa na pravico obdolženca do izjave o predlogu za podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu nima vpliva. ZKP v tretjem odstavku 432. člena napotuje glede pripora od izročitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave na smiselno uporabo določbe 207. člena ZKP, pri tem pa v skladu s 429. členom ZKP napotuje na smiselno uporabo tudi drugih določb tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v določbah, ki urejajo skrajšani postopek. Tako je sodišče tudi v skrajšanem postopku v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP, ki jo mora smiselno uporabiti, dolžno obdolženca poučiti, da lahko v 24 urah poda odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki mu ga mora sodišče s tem namenom pred odločanjem o podaljšanju pripora vročiti.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Tožnica v reviziji ne konkretizira, v čem naj bi bilo mnenje izvedenca nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskovanimi okoliščinami v nasprotju. Govori le o nasprotjih in pomanjkljivostih, vendar ne pove, v čem naj bi te dejansko obstajale. Že zato s temi navedbami ne more biti uspešna.
Revizija je popolna, če je sodišču vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, to pa velja tudi za obvezne priloge v primeru dopuščene revizije - to sta predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije - saj je le na tak način nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku. Obenem je treba upoštevati, da se v postopku z revizijo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP).
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
Četrti odstavek 41. člena ZPIZ-1 se nanaša le na tiste zavarovance, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila niso imeli plače, oziroma drugih nadomestil, zanje pa tudi ni bila znana osnova, od katere so se plačevali prispevki.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako pa tožnik ni izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Le ob izpolnitvi enega ali drugega pogoja bi bila revizija dovoljena.
Spremenjen pomen revizije, kakršen je v veljavi sedaj, je v sistemu pravnih sredstev tak, da so lahko pogoji za dostop do Vrhovnega sodišča strožji in stališče, po katerem strank ni treba posebej opozarjati na omejitve postulacijske sposobnosti, tudi ni nesorazmerno.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - ustavna odločba
V obravnavani zadevi podlago za odločitev predstavlja zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
Ob tem zaključku dejstvo, ali je šlo pri tožnici za bolnišnično ali za ambulantno zdravljenje, za odločitev v tej zadevi ni več pravno pomembno.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih sodnih postopkih same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog delegacije pristojnosti.
Če tožnik kljub uveljavljanju več nedenarnih zahtevkov v tožbi navede le eno vrednost spornega predmeta in tega v skladu s procesnimi določbami ne popravi, gre za takoimenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice, kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
povrnitev premoženjske škode - ničnost pogodbe - promet z nepremičninami - javno dobro - pozitiven pogodbeni interes - negativen pogodbeni interes - razdrta pogodba - odškodnina - neupravičena pridobitev - kondikcija
Stališče drugostopenjskega sodišča, da tožnik ne more hkrati zahtevati tako pozitivnega kot tudi negativnega pogodbenega interesa, je sicer pravilno, vendar je na tožniku izbira, katerega bo zahteval. Dejstvo, da je tožnik pogodbo razdrl in svoj del pogodbe (že) izpolnil, še ni razlog, da je upravičen le do negativnega pogodbenega interesa (kondikcijskega zahtevka).
pogodba o pristopu k dolgu - cesija terjatve pred pravdo - časovne meje pravnomočnosti - objektivna sprememba tožbe - učinki cesije
V obravnavanem primeru so učinki odsvojitve terjatve v razmerju do tožencev nastopili po trenutku, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti, zato revizijski očitki o tožničini opustitvi prilagoditve tožbenega predloga novi situaciji, kar naj bi imelo za posledico neutemeljenost zahtevka, niso utemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0017093
OZ člen 619. ZS člen 3, 3/2. ZDR člen 38, 39.
podjemna pogodba - konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - pravna podlaga (kavza) - nedopustna pravna podlaga - ničnost - predmet varstva s konkurenčno klavzulo - smiselna uporaba ZDR
Konkurenčna klavzula varuje le tiste podatke, znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj zaščitenega pogodbenika. Kadar gre za splošna znanja, podatke, izkušnje in vsem dostopne zveze, že po naravi stvari same zaščita s konkurenčno klavzulo ni dopustna, saj je predmet zaščite splošno dostopen.
Smiselna uporaba ZDR o konkurenčni klavzuli je za področje obligacijskega prava, ki takih določb (razen pri agencijski pogodbi) nima, utemeljena v določbi drugega odstavka 3. člena ZS.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - denacionalizacija - nepremičnina, za katero obstoji dolžnost vrnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.
ZMZ člen 3, 3/1. Uredba Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 (Uredba 2013/604/EU) - Dublinska uredba III člen 3, 3/1, 17, 17/1, 18, 18/1d,19, 19/2, 27.
mednarodna zaščita - predaja drugi državi članici - oseba v postopku predaje drugi državi članici - ugovori v postopku predaje drugi državi članici, ki je potrdila sprejem - Dublinska uredba III - suverenostna klavzula - jasna razlaga 19. člena Dublinske uredbe III
Tožnik,ki je v postopku predaje drugi državi članici EU, ki je pristojna za obravnavo njegove prošnje na podlagi Dublinske uredbe III in ki je potrdila njegov sprejem, ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost odločitve pristojne države za obravnavo njegove prošnje in na pravilnost uporabe dokazov in dokaznih standardov iz Dublinske uredbe III oziroma izvedbenih predpisov.
Obstoj okoliščine iz drugega odstavka 19. člena Dublinske uredbe III, da je prosilec zapustil ozemlje držav članic za obdobje najmanj treh mesecev ob zahtevi za (v tem primeru) ponovni sprejem prosilca, ugotavlja odgovorna država članica.
lastninjenje - nepremičnina - funkcionalno zemljišča - pravica uporabe
Po določbi 12. člena tedaj veljavnega ZTLR je imel lastnik stavbe na zemljišču, na katerem stavba stoji, in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, pravico uporabe. Pravica uporabe zemljišča je torej sledila lastninski pravici na stavbi. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da je za redno rabo stavbe potreben celoten nepozidan del sporne parcele, se je pravica uporabe celotnega nepozidanega zemljišča, ki je bilo v družbeni lasti, prenašala skupaj z lastninsko pravico na stavbi. Olastninilo se je (t.j. so ga olastninili lastniki stanovanj v hiši, ki so imeli na njem pravico uporabe) šele z ZLNDL; ta je namreč v 2. členu določil, da postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe (po SZ so se lastninila le stanovanja in stanovanjske hiše, ne pa tudi funkcionalna zemljišča).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolagalna sposobnost - dovoljenost revizije - povrnitev premoženjske škode - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Tožnica pri utemeljevanju svojega zahtevka za povračilo škode izhaja iz predpostavke, da je lastnica sporne nepremičnine, česar pa ni uspela potrditi.
Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek imata različno pravno in dejansko podlago. V takšnem primeru se vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje.