Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev ni mogoče uporabiti instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, ker premoženje pri tej inkriminaciji ni primarni objekt varstva.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor se nanaša na neveljavnost hipoteke in gre tako za spor o stvarni pravici na nepremičninah. Zato glede dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati zakonskih določb o postopku v gospodarskih sporih. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR in je zaradi tega ni mogoče s sklepom še posebej dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017129
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 108, 111, 111/3, 111/5. ZPotK člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - kreditna pogodba - vračilo kredita - zamuda s plačilom obrokov - razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca - višina pogodbene obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zastaralni rok
Na odločilno vprašanje, kdaj je tožniku nastala škoda in kdaj je zanjo izvedel, je v izpodbijani sodbi pravilno odgovorjeno. Po pravilih stvarnega (42. in 101. člen SPZ) in izvršilnega prava prejšnji lastnik izgubi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj hkrati na stvari ne moreta obstajati izključujoči se lastninski pravici različnih subjektov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 5, 5/4, 5/5, 68. ZICPES člen 39.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblastilo - predložitev dokaza o pooblastilnem razmerju - pooblaščenec po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanja, ki jih revident zastavlja kot pomembna pravna vprašanja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker je odgovor nanje možen že z branjem določb 5. in 68. člena CZS in 39. člena ZICPES oziroma gre za vprašanja, v katerih je bilo v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že sprejeto pravno stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča pa revident s sklicevanjem na določene sodbe tega sodišča ni izkazal, saj navedene sodbe izhajajo iz drugačnega dejanskega in pravnega stanja zadev, kot je v obravnavanem primeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče stranke v poostpku - kraj škodnega dogodka
Predlog, ki prepisuje abstraktno zakonsko določbo, konkretnih trditev glede nesmotrnosti (razen okoliščine stalnega prebivališča tožnika na območju drugega sodišča) pa ne vsebuje, prenosa pristojnosti ne utemeljuje.
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377. SPZ člen 225.
izbrisna tožba - parcelacija - delitev parcele - dovoljenost revizije - zastopanje - novo pooblastilo za vložitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na pooblastilu, ki ga je pooblaščenka prvega tožnika ob vložitvi revizije predložila sodišču (priloga A12) naveden datum 30. 6. 2008, nato pa poleg njega še dopisan datum 2. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložila pooblaščenka prvega tožnika za vložitev revizije ni novo, pač pa je na staro (podpisano) pooblastilo dopisan novejši datum. Na ta način „pomlajeno“ pooblastilo standardu novega pooblastila ne ustreza.
Z vidika pravic na nepremičninah je postopek delitve parcele preprost. V tem primeru se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v zemljiško knjigo na stari parceli.
Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Ker nižji sodišči nista mogli enoznačno ugotoviti skupnega pogodbenega namena pravdnih strank, sta odločitev pravilno oprli na 100. člen ZOR, v skladu s katerim sta tudi pravilno med mogočimi pomeni izbrali tistega, ki je za tožnico najugodnejši, to je obrestovanje po sklepu, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0017158
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/2, 379, 379/1. ZPPSL člen 121. OZ člen 435, 435/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalna sposobnost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - razumljivost obrazložitve
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017180
ZPP člen 367, 367/3, 374, 374/2, 377. ZNPos člen 13, 13/1, 13/4, 25, 25/1. OZ člen 846, 846/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije - pogodba o nepremičninskem posredovanju - vsebina pogodbe - provizija - določitev plačila - splošni pogoji posrednika
V obravnavanem primeru določila drugega odstavka 846. člena ni mogoče uporabiti, saj je bila višina provizije določena s splošnimi pogoji posrednika, s katerimi je bil toženec, kot ugotavljata sodišči, seznanjen ob sklenitvi pogodbe.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 25, 186, 186/1. ZPPPD člen 1, 7, 8, 9, 10, 31.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - naklep
ZPPPD določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in posest prepovedanih drog v znanstveno raziskovalne, učne namene, formalni pogoj pa je pridobitev dovoljenja ministra. Prekrškovna dispozicija po prvem odstavku 31. člena ZPPPD je izrecno omejena zgolj na tisto ravnanje posameznika (ki samostojno opravlja dejavnost oziroma deluje kot odgovorna oseba pravne osebe), ko ta za opravljanje dejavnosti proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skladno z zakonsko (izjemoma) dopustnimi nameni, ne pridobi dovoljenja ministra.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (1974) člen 22, 24. ZSDP-1 člen 65, 70, 71, 73, 75. ZUPJS člen 4, 10, 12, 42, 42a.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - sprememba sodne prakse
Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.
Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP), v obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer. Prvotna tožnikova trditev, da ga drugi toženec sploh ni obvestil o dolžnosti plačila sodne takse, je tudi v popolnem nasprotju s kasnejšo trditvijo, da ga sicer je telefonsko obvestil o dolžnosti plačila sodne takse, vendar ni opravil pojasnilne dolžnosti. V okvir materialno procesnega vodstva pa ne spada spodbujanje stranke, da navede dejstva, ki ne dopolnjujejo že navedenih, ampak jih celo negirajo. Zato če bi sodišče prve stopnje to storilo, ne bi zgolj opravilo materialno procesnega vodstva, ampak bi ga celo prekoračilo ter s tem ne bi več dajalo videza nepristranskosti.
sodne takse - delna oprostitev plačila - oprostitev plačila v celoti - Ustavna odločba U-I-85/14 - neustavnost določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 - denarna socialna pomoč
Ker odločitev v izpodbijanem sklepu temelji tudi na uporabi prvega odstavka 11. člena ZST-1, za katerega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-85/14 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, in do odprave te neskladnosti določilo način njene izvršitve, mora sodišče prve stopnje v novem postopku pri presoji tožnikove upravičenosti do popolne oprostitve plačila sodnih taks, upoštevati razloge in način izvršitve, kot jih je navedlo Ustavno sodišče v omenjeni odločbi.
Trditev zahteve, da je bilo uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti policija, nezakonito, temelji na vložnikovi lastni oceni dokazov, nima pa podlage v dejanskih zaključkih sodišča. Iz spisa oziroma iz dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, ne izhajajo okoliščine, ki bi dajale podlago za zaključek, da so policisti prestopili meje svojih pravic, ko so poskušali ustaviti osumljenca. Zato ni podana kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga o ugotovitvi datuma vročitve odločbe - vrednost spora - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.
ZIZ člen 34, 44a, 45, 290. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države za delo sodišča - sodni izvršitelj kot oškodovanec - sklep o postavitvi sodnega izvršitelja - vročitev sklepa izvršitelju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti
Ni mogoče trditi, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na nekatera sredstva, ko ni nemudoma poslalo sklepa izvršitelju.
Oštevilčenje posameznih sredstev izvršbe še ne pomeni, da se izvršba opravi v takem vrstnem redu ter da sklepov o izvršbi ni bilo potrebno vročiti tožniku kot izvršitelju. Vendar že iz samega Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi moralo sodišče takoj ali nemudoma ali najpozneje v nekem določenem roku izvršitelju vročiti sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj. Čas med pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in poplačilom terjatve je lahko različno dolg - tudi zelo kratek v primerih, ko dolžnik sam izpolni terjatev, ali ko organizacija za plačilni promet obvesti sodišče o opravljenem poplačilu upnika. V tem času lahko pride do različnih situacij (ali je imenovan drug izvršitelj ali je predlagano drugo sredstvo izvršbe ali je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine ali tožnik ni bil imenovan za izvršitelja ali je bila terjatev poplačana).