pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Sodišče prve stopnje je zaključek, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, utemeljevalo na dveh ugotovitvah, in sicer (1) da tožeča stranka ni ravnala protipravno ter (2) da toženi stranki v zvezi z ravnanjem tožeče ni nastala nobena škoda. Revizija sodišču očita zmotno razlago pogodbe in s tem povezanega zaključka o izostali protipravnosti ravnanja tožeče stranke. Ker pa je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev o nenastali škodi tožene stranke, tožena stranka z revizijo ne more uspeti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delodajalec - veleposlaništvo tuje države – pisno opozorilo - pravne posledice ustavne odločbe - ugotovitvena odločba - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je temeljila na zakonu, za katerega je Ustavno sodišče z naknadno objavljeno odločbo ugotovilo, da je protiustaven, ker nedopustno posega v pravico do sodnega varstva. Zato se na podlagi stališča Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-45/07, Up-249/06, postavlja vprašanje, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z Ustavo.
Ustavnopravni standard za presojo kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je v vsakem konkretnem primeru "učinkovitost sodnega varstva". Iz tega sledi, da zgolj dejstvo, da je med pisnim opozorilom in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poteklo več kot eno leto, ne pomeni nujno, da je podana že kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva. Bistveno je torej vprašanje, ali je bilo sodno varstvo zoper pisno opozorilo zaradi časovne odmaknjenosti bistveno oteženo in zato neučinkovito.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - prevzem posesti nepremičnine brez pravne podlage - uporabnina - neupravičena uporaba tuje stvari
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja
nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - pravnomočnost upravne odločbe - meje pravnomočnosti upravne odločbe
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Tudi utemeljeni revizijski ugovori, ki se nanašajo na le enega od elementov odškodninskega delikta (v konkretni zadevi vprašanje vzročne zveze), sami po sebi, ob ugotovitvah, da ne obstajajo drugi elementi odškodninske obveznosti, ne bi mogli vplivati na zakonitost končne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Že če eden od elementov odškodninskega delikta ni podan, ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti.
sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor - svet delavcev - odpoklic direktorja v upravi družbe
Nadzorni svet (a) mora na podlagi statutarnih določb na predlog sveta delavcev zaradi izrečene nezaupnice odpoklicati delavskega direktorja, (b) sme pa ga odpoklicati tudi (samo) na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima delavski direktor kot član uprave.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kršitev v odpovednem roku - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Morebitna odsotnost delavca po tem, ko stori očitano kršitev pogodbenih obveznosti, ki je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da delodajalec delavcu ne more izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi oziroma, da morebitna kasnejša odsotnost do izteka odpovednega roka po prejšnji odpovedi dejansko ne omogoča presoje, da med strankama ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - stroški terenskega preverjanja - civilna kazen
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni in
- ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov terenskega preverjanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002589
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
opredelitev do pritožbenih navedb - sklicevanje na določila pogodbe - pavšalnost navedb
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini splošnih pogojev poslovanja ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, podpisana samo s strani strank - oddana s strani odvetnika - pritožba strank - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Če odvetnik sodišču samo posreduje pritožbo in pooblastilo za zastopanje, pritožbo pa so podpisale samo stranke same, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo sestavljeno in vloženo po odvetniku. Taka pritožba še vedno ostane pritožba, ki so jo vložile stranke same, in je zato ni mogoče upoštevati, kot dejanje opravljeno po odvetniku.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
obličnost - oblika pogodbe - pisna oblika - dogovor pogodbenih strank o obliki - pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe za določen čas po izteku časa, za katerega je bila sklenjena - teorija realizacije
Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ.
Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.
Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake odpravila. To breme bi bilo na tožeči stranki le, če bi tožena stranka trdila, katere, določno navedene in konkretizirane napake so ostale neodpravljene, oziroma je bila njihova odprava neustrezna, in je bila zato potrebna odprava napak s strani drugih podjemnikov. V tem primeru bi morala tožeča stranka za razbremenitev svoje odgovornosti trditi (in dokazati), da je očitane napake ustrezno odpravila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.
starostna pokojnina - pravica do starostne pokojnine - odmera starostne pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Glede na ugotovitve sodišča, da je poleg izpolnitve pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogoj tudi prenehanje zavarovanja (člen 156 in 157 ZPIZ-1), ki je v primeru delovnega razmerja zavarovanca vezano na prenehanje le-tega, ki je tožnici prenehalo s 30. 12. 2010, je sodišče utemeljeno štelo, da je bilo potrebno za odločitev o tožničini pravici do starostne pokojnine upoštevati pravne podlage, veljavne 30. 12. 2010, torej tudi ob upoštevanju določb sporazuma s Srbijo, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2010, glede na to, da je tožnica del zavarovalne oziroma pokojninske dobe dopolnila pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006189
ZPIZ-1 člen 68. ZPP člen 360. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20. Administrativni dogovor o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med državama člen 12, 12/3.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnavanje pritožbenih navedb - odgovor na pritožbene navedbe
O navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3. URS člen 77, 77/2. ZDSS-1 člen 6, 23, 23/2, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor – stavka – zakonitost stavke - procesna predpostavka - dejavnost posebnega družbenega pomena - minimum delovnega procesa - kolektivna pogodba
Nesporazumi oziroma napačno razumevanje nasprotnega udeleženca le ob začetku stavke, še to le v kratkem časovnem obdobju (štiri ure), nimajo in ne morejo imeti take teže, da bi povzročili nezakonitost izvedene stavke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - teža kršitve - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogodbenega delovnega razmerja. Zgolj ugotovitev ponovne kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanja oziroma teža posledic kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.