Glede prisojene odškodnine v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje ob tožničini samozaposlitvi dalo preveliko težo njeni starosti in majhni verjetnosti, da bi tožnica v kratkem času našla drugo redno zaposlitev. Prav tako soglaša s presojo, da je v zvezi z znižanjem prisojene odškodnine na višino osem tožničinih mesečnih plač potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi pravice, ki jih je tožnica uveljavila do dneva prenehanja delovnega razmerja na podlagi sodne razveze, saj so v času odločanja o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča že veljale določbe drugega odstavka 118. člena ZDR-1, ki takšne podlage za določitev denarne odmene iz tega naslova (po novem denarnega povračila) izrecno navajajo.
Tožnik izhaja iz splošnega nestrinjanja z mnenjem obeh izvedencev, kar pa ne zadošča. Sodišče namreč ni dolžno določiti novega izvedenca le zaradi nestrinjanja stranke z mnenjem le-tega, temveč v primerih, ki so določeni v 254. členu ZPP.
Nesprejemanje izvedenskih mnenj samo po sebi ne pomeni, da sodišče ni popolnoma in po resnici ugotovilo spornih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka (61. člen ZDSS-1). Zato se v tej povezavi tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev te določbe. V zvezi s preiskovalnim načelom iz 62. člena ZDSS-1 pa je treba poudariti, da se nanaša le na situacije, ko sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, še vedno ne more ugotoviti pomembnih dejstev za odločitev. Tudi če pride do takšne situacije (kar v tem sporu ni primer) sodišče ni dolžno izvesti dokazov po uradni dolžnosti, temveč to lahko stori.
poslovodna oseba - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - poslovodja d.o.o. - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti – zagovor - pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Če je direktor v delovnem razmerju in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, razrešitev s funkcije pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ker na predhodno razrešitev oziroma odpoklic s funkcije direktorja in posledično na odpovedni razlog stranki ne moreta več vplivati, zagovor delavca ne bi mogel ničesar spremeniti. To pa je okoliščina, zaradi katere od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor.
Delodajalca ni mogoče siliti oziroma mu nalagati, da delavcu, ki mu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, ponudi novo pogodbo za prosto delovno mesto, če ocenjuje, da na tem delovnem mestu delavca ne potrebuje.
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Zgolj splošna navedba v pritožbi in sedaj reviziji, da bi moralo sodišče preveriti subjektivno pravočasnost predloga po uradni dolžnosti, ne zadošča, da bi sodišče samo, brez ustrezne predhodne trditvene podlage opravilo predhodni preizkus pravočasnosti. Tožena stranka bi morala pravočasno in izrecno zatrjevati, da je predlog prepozen oziroma, da je vložen po poteku roka iz prve točke prvega odstavka 263. člena ZUP, za kar je imela tudi vse možnosti.
V primeru novih dejstev, ki so obstajala že pred izdajo (dokončne) odločbe, vendar pri tej odločbi niso bila ugotovljena in zato upoštevana, lahko pa so pomembna za drugačno odločitev, je v primeru formalno in materialno pravnomočnih odločb predviden institut obnove postopka. O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri pokojnine.
ZDoh-2 člen 37, 41. ZPIZ-1 člen 39, 42. URS člen 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - odmera pokojnine - odškodnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, je dohodek delavca iz delovnega razmerja, od katerega delodajalec obračuna in odvede davek in prispevke.
Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za socialno varnost, se upošteva pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove zavarovanca.
sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek.
Sodišče v takem primeru s sklicevanjem na 34. člen ZDSS-1 dejstev ne more ugotavljati samo, mimo in v nasprotju s tožnikovimi navedbami.
ZDR člen 109, 126, 127, 128, 129, 137. ZPIZ člen 45, 94, 134, 143, 190. ZPIZ-1 člen 41, 390. ZUTD člen 59, 61.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti – odmera - osnova za odmero - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - plačilo prispevkov
Namen priznanja nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je bil v tem, da se delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti, ki so bili na podlagi priznane pravice do razporeditve razporejeni oziroma so opravljali manj plačano delo, zagotoviti ustreznejši socialni položaj in po izpolnitvi pogojev za upokojitev tudi ustrezno pokojnino, vendar ta pravica ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja oziroma dela plače, ki bi jo izplačeval delodajalec.
V ZUTD ni podlage za to, da bi se tožnici denarno nadomestilo za primer brezposelnosti odmerjalo z upoštevanjem njene plače in (kumulativno) tudi nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne glede na to, če se kasneje to nadomestilo upošteva tudi pri pokojninski osnovi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče stranke v poostpku - kraj škodnega dogodka
Predlog, ki prepisuje abstraktno zakonsko določbo, konkretnih trditev glede nesmotrnosti (razen okoliščine stalnega prebivališča tožnika na območju drugega sodišča) pa ne vsebuje, prenosa pristojnosti ne utemeljuje.
Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Ker nižji sodišči nista mogli enoznačno ugotoviti skupnega pogodbenega namena pravdnih strank, sta odločitev pravilno oprli na 100. člen ZOR, v skladu s katerim sta tudi pravilno med mogočimi pomeni izbrali tistega, ki je za tožnico najugodnejši, to je obrestovanje po sklepu, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377. SPZ člen 225.
izbrisna tožba - parcelacija - delitev parcele - dovoljenost revizije - zastopanje - novo pooblastilo za vložitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na pooblastilu, ki ga je pooblaščenka prvega tožnika ob vložitvi revizije predložila sodišču (priloga A12) naveden datum 30. 6. 2008, nato pa poleg njega še dopisan datum 2. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložila pooblaščenka prvega tožnika za vložitev revizije ni novo, pač pa je na staro (podpisano) pooblastilo dopisan novejši datum. Na ta način „pomlajeno“ pooblastilo standardu novega pooblastila ne ustreza.
Z vidika pravic na nepremičninah je postopek delitve parcele preprost. V tem primeru se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v zemljiško knjigo na stari parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0017158
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/2, 379, 379/1. ZPPSL člen 121. OZ člen 435, 435/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalna sposobnost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - razumljivost obrazložitve
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017180
ZPP člen 367, 367/3, 374, 374/2, 377. ZNPos člen 13, 13/1, 13/4, 25, 25/1. OZ člen 846, 846/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije - pogodba o nepremičninskem posredovanju - vsebina pogodbe - provizija - določitev plačila - splošni pogoji posrednika
V obravnavanem primeru določila drugega odstavka 846. člena ni mogoče uporabiti, saj je bila višina provizije določena s splošnimi pogoji posrednika, s katerimi je bil toženec, kot ugotavljata sodišči, seznanjen ob sklenitvi pogodbe.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 25, 186, 186/1. ZPPPD člen 1, 7, 8, 9, 10, 31.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - naklep
ZPPPD določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in posest prepovedanih drog v znanstveno raziskovalne, učne namene, formalni pogoj pa je pridobitev dovoljenja ministra. Prekrškovna dispozicija po prvem odstavku 31. člena ZPPPD je izrecno omejena zgolj na tisto ravnanje posameznika (ki samostojno opravlja dejavnost oziroma deluje kot odgovorna oseba pravne osebe), ko ta za opravljanje dejavnosti proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skladno z zakonsko (izjemoma) dopustnimi nameni, ne pridobi dovoljenja ministra.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (1974) člen 22, 24. ZSDP-1 člen 65, 70, 71, 73, 75. ZUPJS člen 4, 10, 12, 42, 42a.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - sprememba sodne prakse
Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP), v obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer. Prvotna tožnikova trditev, da ga drugi toženec sploh ni obvestil o dolžnosti plačila sodne takse, je tudi v popolnem nasprotju s kasnejšo trditvijo, da ga sicer je telefonsko obvestil o dolžnosti plačila sodne takse, vendar ni opravil pojasnilne dolžnosti. V okvir materialno procesnega vodstva pa ne spada spodbujanje stranke, da navede dejstva, ki ne dopolnjujejo že navedenih, ampak jih celo negirajo. Zato če bi sodišče prve stopnje to storilo, ne bi zgolj opravilo materialno procesnega vodstva, ampak bi ga celo prekoračilo ter s tem ne bi več dajalo videza nepristranskosti.
sodne takse - delna oprostitev plačila - oprostitev plačila v celoti - Ustavna odločba U-I-85/14 - neustavnost določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 - denarna socialna pomoč
Ker odločitev v izpodbijanem sklepu temelji tudi na uporabi prvega odstavka 11. člena ZST-1, za katerega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-85/14 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, in do odprave te neskladnosti določilo način njene izvršitve, mora sodišče prve stopnje v novem postopku pri presoji tožnikove upravičenosti do popolne oprostitve plačila sodnih taks, upoštevati razloge in način izvršitve, kot jih je navedlo Ustavno sodišče v omenjeni odločbi.