• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>
  • 161.
    VDSS Sodba Pdp 226/2024
    19.6.2024
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00077578
    ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 158, 158/1, 171, 171/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    nevarna žival - nevarna stvar - poškodba pri delu - padec s tovornjaka - nevarna dejavnost
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bik, ki je prestrašen (ali vznemirjen) zaradi nalaganja na tovornjak, predstavlja nevarno stvar; nalaganje takšne živali na tovornjak pa nevarno dejavnost, in tako štelo, da je podana objektivna odgovornost za škodo (prvi odstavek 179. člena ZDR-1 v zvezi s 149. in 150. členom OZ; prvi odstavek 158. člena OZ). Poleg tega je štelo, da prva toženka (in posledično druga toženka) odgovarja krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ), saj je kršila lastno prepoved prevažanja nezdružljivih živali (živali različnih spolov; za primer, če bi šteli, da sta zato bika postala razdražljiva oziroma da je s tem dejavnost postala nevarna).
  • 162.
    VDSS Sklep Pdp 196/2024
    19.6.2024
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00077815
    URS člen 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 3, 3-2, 5, 5/1. ZDR člen 145, 145/1, 179, 179/1. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost delodajalca - delodajalec - dejanski delodajalec - neformalni delodajalec - varno delovno okolje - napoteni delavec
    Namen 2. točke 3. člena ZVZD-1, na podlagi katere se kot delodajalec v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, je po obrazložitvi Ustavnega sodišča RS v tem, da krepi varstvo delavcev. V sodni praksi uveljavljeno stališče, po katerem v primeru, ko sta dejanski in formalni delodajalec dve različni osebi, slednji ne odgovarja za škodo, v nasprotju z omenjenim namenom izvzema odgovornost ravno tistega delodajalca, ki ga delovnopravna zakonodaja primarno predvideva kot nosilca obveznosti zagotavljati zdravo in varno delovno okolje. Takšno stališče je v nasprotju z ustavno zahtevo po ustvarjanju pogojev za varno delo, saj omogoča, da se delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, izogne izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce, in odgovornosti za škodo, ki jo ti utrpijo v nesreči pri delu. Upoštevaje obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zavrnitev tožbenega zahtevka neutemeljeno oprlo na ugotovitev, da druga toženka kot t. i. formalna delodajalka ne more biti odškodninsko odgovorna.
  • 163.
    VDSS Sodba Pdp 252/2024
    19.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00078503
    ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 7, 70, 70-6, 125a, 212, 241, 247, 339, 339/1.
    izločitev izvedenca - snemanje glavne obravnave - odškodninska odgovornost delodajalca - neupoštevanje navodil delodajalca - neobstoj vzročne zveze - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
    Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi moral biti sodni izvedenec za varstvo pri delu C. C. izločen. ZPP v 247. členu določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Za izločitev izvedenca zakon poleg izključitvenih razlogov določa odklonilne razloge (izvedenec ne sme opravljati dolžnosti izvedenca, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti - 6. točka 70. člena ZPP). Pri tem je od presoje konkretnega primera odvisno, ali so okoliščine takšne, da vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenca. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi izjave izvedenca, ki je pojasnil, da z D. D. nima nikakršnih poslovnih povezav in da se je tudi sicer iz društva varnostnih inženirjev že pred leti distanciral, tožnikovo zahtevo za njegovo izločitev utemeljeno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča poznanstvo z omenjeno pričo, ki je toženkin zunanji sodelavec za varstvo pri delu, oziroma dejstvo, da je bila priča v iniciativnem odboru lokalnega društva varnostnih inženirjev, v katerem bi bil postavljeni izvedenec aktiven, ni okoliščina, ki bi lahko sama po sebi kazala na njegovo pristranskost in narekovala postavitev drugega izvedenca. Sicer pa se na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, ki je izdelano jasno, skladno s pravili stroke in popolno, v pritožbi sklicuje sam tožnik.

    V zvezi s pritožbenim očitkom vodenja glavne obravnave, na kateri je sodišče prve stopnje del izpovedi tožnika in nekaterih prič zvočno snemalo, del pa povzemalo na zapisnik, pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev, da med zaslišanjem odredi delno zvočno snemanje, ne predstavlja nobene kršitve določb pravdnega postopka. Prvi odstavek 125.a člena ZPP določa, da predsednik senata lahko odredi zvočno ali zvočno-slikovno snemanje celotnega naroka ali dela naroka, kar pomeni, da je odločitev o snemanju kot tudi o prekinitvi snemanja prepuščena predsedniku senata.

    Pravilna je presoja v izpodbijani sodbi, da je do nastale poškodbe pri delu prišlo zaradi nespoštovanja tožniku poznanih navodil o odpravljanju napak in prepovedanem vzpenjanju na stroj, in ne zaradi opustitve toženke v smislu nepopolne usposobitve za novo delovno mesto brizgalec-materiali. Zaradi neobstoja vzročne zveze z nastankom škodnega dogodka kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti je posledično odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
  • 164.
    VDSS Sodba Pdp 231/2024
    19.6.2024
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00077597
    OZ člen 171. ZDR člen 45, 179. ZPP člen 318, 318/1, 337, 337/1.
    zamudna sodba - dejanski delodajalec - sklepčnost tožbe - nesreča pri delu (gradbišče) - varno delovno okolje - soprispevek oškodovanca
    Zakonodajalec je svojo obveznost zagotavljati delo v varnem delovnem okolju, ki izhaja iz 66. člena Ustave RS, uresničil v 45. členu ZDR-1, konkretiziral pa v določilih ZVZD-1. Z namenom zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja je zakonodajalec določil tudi odškodninsko odgovornost delodajalca, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, torej tudi pri nesreči pri delu (179. člen ZDR-1). Delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se glede na delovnopravno zakonodajo tako ne more v celoti izogniti izpolnjevanju obveznosti iz naslova zagotavljanja varnega in zdravega dela za napotene delavce in odgovornosti za škodo, ki jo ti utrpijo pri nesreči pri delu, že zgolj zato, ker na delovišču v času opravljanja dela ni dejansko prisoten (glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1514/22).

    Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti tožnikov soprispevek k nastali škodi skladno s 171. členom OZ. Ugovor soprispevka k nastali škodi mora temeljiti na ustreznih trditvah. Prva toženka na tožbo ni odgovorila in tako ni podala ne ugovora soprispevka ne trditev, ki bi ga utemeljevale.
  • 165.
    VSL Sklep I Cpg 55/2023
    18.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00076871
    ZPP člen 137, 137/1, 137/2, 161, 161/1, 161/3, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/7, 191, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/1. OZ člen 349, 352, 352/3, 365.
    sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - odškodninska odgovornost - isti historični dogodek
    Dejanska podlaga je sklop dejstev, ki predstavljajo določen dejanski kompleks (historični dogodek), s katerim se utemeljuje tožbeni zahtevek. Zato ne gre za novo tožbo, če se isti tožbeni predlog opira na zatrjevan sklop dejstev, čeprav se v kasnejših pripravljalnih vlogah nekatera dejstva dodajo oziroma dodatno pojasnijo. Glede na to je treba za odgovor na vprašanje, ali gre za novo dejansko in pravno podlago zahtevka, primerjati celoten sklop zatrjevanih dejstev (historični dogodek).

    Višje sodišče ne more pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi se posamezne zatrjevane kršitve iz navedenega kompleksnega razmerja obravnavale kot ločeni in samostojni historični dogodki. Do oškodovanja, ki se očita tožencem, je privedlo več različnih protipravnih ravnanj, za katera tožnici zatrjujeta, da se niso odvila kot enkraten dogodek, ampak so izhajala iz enotnega naklepa tožencev, si sledila v določenem povezanem časovnem obdobju in bila med seboj povezana oziroma odvisna. Vsa zatrjevana protipravna ravnanja skupaj sestavljajo dejanski kompleks (historični dogodek), na podlagi katerega tožnici v obravnavani zadevi utemeljujeta odškodninsko odgovornost tožencev. Da je o zahtevku iz kompleksnega in trajajočega pravnega razmerja odločeno celovito nenazadnje narekuje tudi pravna varnost, saj bi sicer vedno obstajala negotovost, ali je o njem dokončno odločeno ali ne, in če ne, v kolikšnem delu oziroma glede katerih posamičnih ravnanj, ki so se v njegovem okviru zgodila.
  • 166.
    VSL Sodba II Cp 2213/2023
    13.6.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00077933
    OZ člen 169, 179, 299, 299/2, 378.
    povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - strah - intenziteta in trajanje strahu - odškodnina za premoženjsko škodo - načelo popolne odškodnine - stroški prevoza - upoštevanje bolniškega staleža - presoja višine odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
    Tudi sicer pa to, ali je tožnica utrpela zlom dveh vretenc (čemur pritožbeno sodišče pritrjuje) ali enega, ni pravno pomembno že samo po sebi. V 179. členu OZ so določena izhodišča za uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina. Sodišče mora upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Da bi se to, ali je prišlo pri tožnici do zloma enega ali dveh vretenc, kakorkoli odrazilo v stopnji in trajanju strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, toženka v pritožbi sploh ne trdi, še manj pojasni, kako naj bi se odrazilo. Višje sodišče ob tem še poudarja, da mora biti odškodnina odmerjena ob upoštevanju posebnosti konkretnega primera (konkretnega oškodovanca), kljub temu pa ima subjektivno merilo korektiv v objektivnem merilu - primerjavi z odškodninami za enako škodo, ne enako poškodbo.
  • 167.
    VDSS Sodba Pdp 137/2024
    12.6.2024
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00077592
    Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 10, 13, 13/2. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZDR-1 člen 45, 45/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
    vmesna sodba - krivdna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - ukrepi za preprečitev škode - zaščitna oprema - vzročna zveza - izpostavljenost nevarnim kemikalijam
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da je zapisalo, da ni podana objektivna odgovornost toženke za nastalo poklicno bolezen, presojalo njeno odgovornost na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Iz izpodbijane sodbe jasno izhaja, da se je odgovornost toženke presojala na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 131. člena OZ, torej na podlagi pravil o krivdni odgovornosti. Ker tožnica zahteva odškodnino zaradi škode, ki ji je nastala v posledici poklicne bolezni, profesionalni kontaktni alergijski dermatitis, ki jo je razvila tekom zaposlitve pri toženki, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je toženka sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka poklicne bolezni. Pravilno je ugotovilo, da toženka ni sprejela vseh ukrepov, ki bi jih glede na 45. člen ZDR-1 v povezavi s 5. členom ZVZD-1 morala, njeno ravnanje je bilo vsaj malomarno, v posledici opustitve toženke pa je tožnici nastala škoda, zato odgovarja skladno s pravili o krivdni odgovornosti.
  • 168.
    VDSS Sodba Pdp 149/2024
    12.6.2024
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00077702
    URS člen 22. ZPP člen 274, 274/1, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 34. OZ člen 174, 174/2, 299, 299/1.
    odškodnina za negmotno škodo za nezgodo pri delu - mesečna renta - izvedenec - razmejitev posledic različnih vzrokov za okvaro zdravja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
    V mnenju je izvedenec pojasnil utrpele poškodbe iz obeh nezgod, za čas po 16. 12. 2017 pa je tudi obrazložil medsebojno prepletanje oziroma soodvisnost posledic obeh poškodb. Njegove ugotovitve je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno. Obrazložilo je, katere posledice je tožnik utrpel zaradi poškodbe z dne 16. 12. 2017, upoštevalo pa je tudi dejstvo, da se je ta škoda v določenem delu prepletla s posledicami predhodne poškodbe, ki jo je tožnik utrpel pri drugem delodajalcu. Temu skladno je pri odločitvi o višini tožbenega zahtevka upoštevalo izvedenčevo odstotkovno razmejitev posledic obeh poškodb. Odmerjena odškodnina tako predstavlja pravično odškodnino za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi nezgode z dne 16. 12. 2017.
  • 169.
    VSL Sodba II Cp 1948/2023
    12.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00081901
    SPZ člen 40, 60, 60/1, 92. OZ člen 131, 435. ZPP člen 8.
    vrnitev vozila - vrnitveni zahtevek - lastništvo motornega vozila - ugotovitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - prodajna pogodba - izročitev kupnine - plačevanje stroškov - vpis v prometnem dovoljenju - povrnitev škode - načelo proste presoje dokazov - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
    Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti navedb, s katerimi tožnica izpodbija ugotovitve o lastništvu vozila, je v 40. členu SPZ, po katerem se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pri premičninah je pod "izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon" potrebno upoštevati prvi odstavek 60. člena SPZ, ki zahteva, da prenosnik pridobitelju prenese posest stvari, torej da pridobitelju stvar izroči.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec za sporno vozilo A. A. s.p. izročil kupnino 20.000,00 EUR, da je bilo po prometnem dovoljenju lastnik vozila A. A. s.p., da je imel vozilo v posesti toženec.

    Stališče pritožbe, s katerimi dokazi bi moral toženec dokazati svoje lastništvo (izvorom denarja, vrsto bankovcev, plačevanjem stroškov pred A. A. smrtjo) ne more kazati na zmotnost ugotovljenih dejstev, saj pravno pomembnih dejstev ni možno dokazovati samo z določenim dokazilom, ker v pravdnem postopku velja načelo proste ocene dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega pa tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjevala, da toženec (ob svojih dohodkih) zneska 20.000,00 EUR za kupnino ni bil zmožen izročiti. Vedenje o vrsti bankovcev, ki so bili izročeni kot kupnina, pa tudi samo po sebi ne more potrjevati (ne)izročitve kupnine.
  • 170.
    VSM Sklep I Cp 82/2024
    12.6.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00077191
    OZ člen 133. ZNP-1 člen 4, 5, 6, 67, 216, 216/1. SPZ člen 8. ZUreP-1 člen 99, 160, 160/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 369.
    predlagalni nepravdni postopek - odmera odškodnine - razlastitev - cenilno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - kršitev pravice stranke do izjave
    Predmetni postopek je predlagalni nepravdni postopek, ki se vodi po predlogu predlagateljice za odmero odškodnine zaradi razlastitve in odvzetih stvarnih pravic. Za takšne nepravdne postopke velja, da sodišče ne more odločati, če predloga ni, ko je vložen predlog za ureditev nekega razmerja, pa lahko sodišče uredi zgolj to razmerje. Pa tudi če bi bil predlog podan, sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku ne more določiti uporabnine oziroma odškodnine za uporabo tuje nepremičnine, za kar si nasprotni udeleženec (smiselno) prizadeva, saj to ne more biti predmet nepravdnega postopka.

    Ker sodišče prve stopnje potem, ko je od cenilke prejelo vsebinsko prazno dopolnitev cenilnega poročila, ni vztrajalo pri zahtevi po dopolnitvi, ter se ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca, je le-temu kršilo njegovo pravico do izjavljanja, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, posledično pa je, ker odločitev v tem delu temelji izključno na cenilnem poročilu, po presoji pritožbenega sodišča sklep sodišča prve stopnje v tem delu do te mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
  • 171.
    VSL Sodba II Cp 406/2024
    12.6.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00076712
    ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131.
    izbrisani - škoda zaradi izbrisa - odškodnina zaradi izbrisa - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - uporaba splošnih pravil civilnega prava - analogna uporaba splošnih pravil odškodninskega prava - podlaga za uveljavljanje pravice do odškodnine - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme
    Gotovo je na posledice, ki jih je trpel tožnik, vplival tudi zapor - to je bilo že poudarjeno v prejšnjem odstavku, a vendar dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ne more pomeniti, da je zato upravičen do večje odškodnine zaradi izbrisa. Zapor, ki ga je prestajal, namreč ni v povezavi z izbrisom, oz. ni njegova posledica. Pritožba ne pojasni, kaj misli s pojmom "dvakratno protipravno stanje". Tožnik v zaporu gotovo ni bil brez pravnomočne obsodbe, kar pa seveda pomeni, da pri tem ni šlo za protipraven poseg države. Zato lahko govorimo le o enem protipravnem posegu države, za kar pa je tožnik odškodnino že dobil v upravnem postopku.
  • 172.
    VSC Sodba Cp 156/2024
    12.6.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00078700
    OZ člen 10, 131, 171, 185.
    krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - konkretiziranost navedb - obseg škode
    Pritožba izraža strinjanje s sicer pravilnim zaključkom sodišča, da namestitev predpražnika zaradi fiksacije vrat sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanke. Prezre pa, da je dejstvena podlaga prvostopnega sodišča za zaključek o protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca v namestitvi predpražnika z v tem postopku ugotovljenimi lastnostmi (obrabljenost, neobstoj protizdrsne zaščite), kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca, ki ni zagotovil, da bi bil vstop na predpražnik varen in ne bi drsel.
  • 173.
    VSL Sodba I Cp 2152/2023
    11.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00076898
    URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 131, 134, 134/1, 178. ZPP člen 145.
    svoboda izražanja - svoboda novinarskega izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - kršitev osebnostne pravice - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo - vročanje sodnih pisanj - sprememba naslova med pravdo - procesna sposobnost stranke - pogoji za izvedbo naroka - opravičilo stranke - pristop na narok
    Tožnica je novinarka, kot taka vstopa v sfero javnosti. V predmetnem primeru ne gre za to, da bi javnost tožnica zanimala kot novinarka, torej relativno, v relaciji (odnosu) do njenega dela, se pravi da bi kaj izvedeli o njenem delu. Niti ne gre za to, da bi javnost pasla radovednost nad zasebnim življenjem relativno malo znane (tu je treba smiselno pritrditi pritožnici, da gre v tem pogledu za slehernico) novinarke. Bistveno je vprašanje, ali zadevne objave lahko prispevajo k razpravi v splošnem interesu družbe. Tukaj pa je odgovor pritrdilen. Predmetni prispevek (tako kot številni drugi, ki so v tistem času omenjali ali celo prikazovali tožnico (predmetni je ni)), se nanaša na vprašanje privabljanja golobov v stanovanjske prostore v relativno urbanem okolju, torej na način, da navedeno zaradi smradu oz. higienske oporečnosti lahko hudo moti sosede oz. bližnje stanovalce, lastnikom stanovanj, če ne gre za lastniška stanovanja (in stanovanja nesporno niso bila pritožničina, pač pa jih je imela v najemu), pa lahko povzroča tudi neposredno škodo. Gre torej za vprašanje spoštovanja mirnega sobivanja, lastnine in javnega zdravja, kar so nedvomno vprašanja javnega interesa.
  • 174.
    VSM Sklep I Cp 803/2023
    4.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00076418
    ZPP člen 7, 8, 212, 340.
    razpravno načelo - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - poškodba pri delu - denarna odškodnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - preuranjeno odločanje
    Bistvo razpravnega načela, opredeljenega v prvem odstavku 7. člena ZPP in konkretiziranega v 212. členu ZPP je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani na eni strani, in da sodišče ne sme odločati izven trditvene podlage strank na drugi strani. Sodišče ne sme sprejeti v podlago svoje odločbe nobenega dejstva, ki ga ni navedla nobena stranka. Prekoračitev trditvene podlage strank predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki postane relevantna, če je lahko vplivala na odločitev v zadevi.
  • 175.
    VSM Sodba I Cp 385/2024
    4.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00077320
    OZ člen 179, 182. ZBPP člen 46. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-6.
    huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - zmotna uporaba materialnega prava - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
  • 176.
    VSC Sodba Cp 168/2024
    29.5.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00077345
    OZ člen 179, 182.
    višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - poseg v osebnostno pravico - zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Odškodnina, ki skupaj predstavlja 12.500,00 EUR, predstavlja ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje nekaj manj kot 9 povprečnih neto plač.
  • 177.
    VSL Sodba I Cp 1794/2023
    29.5.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL00077517
    ZPP člen 8.
    poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice po tisku - odstranitev s spletne strani - protipravnost posega - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - prepozna vložitev tožbe
    Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek zavrnilo iz dveh enakovrednih razlogov, zaradi zastaranja in ker ni podan element protipravnosti. Že utemeljenost slednjega, kot je bilo že navedeno, zadošča za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Zgolj podredno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugodilo ugovoru zastaranja vtoževane odškodninske terjatve.
  • 178.
    VSK Sodba I Cp 520/2023
    28.5.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00077589
    OZ člen 131, 131/1, 179. ZVSmuč-1 člen 2, 2-2, 23, 23/3, 23/3-2.
    nesreča na smučišču - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost upravljavca smučišča - odgovornost smučarja - opustitev dolžnega ravnanja - pojem nevarnega mesta
    Možnost, da je tožnik na tem, izrazito položnem delu, zapeljal izven smučarske proge, na nesteptani del, predstavlja običajno, normalno tveganje, ki spada v riziko samega smučanja. Manjša grbina ali "skakalnica", kot vztraja v pritožbi, ki se je tam nahajala, ni mogla predstavljati ovire, ki je ne bi mogel pričakovati, jo varno prepeljati ali se ji izogniti.

    Tudi če imamo pred očmi sedemletnega otroka, ni šlo za nevarno mesto, ki bi moralo biti posebej označeno oziroma zavarovano (z mrežo in zaščitno ograjo, ki bi onemogočala dostop). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da postavitev dodatnih oznak ali ograj na tem delu ni bila potrebna.

    Smučar mora smučati samoodgovorno, torej pazljivo, svojemu znanju in razmeram primerno, ter storiti vse, da ne ogroža in poškoduje sebe ali drugih.
  • 179.
    VSK Sodba I Cp 529/2023
    28.5.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00078304
    OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 155. ZDOdv člen 36. URS člen 26.
    odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - opustitev dolžnega ravnanja - malomarnost - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - stroški predhodnega postopka
    Pri presoji konkretne vzročne zveze je odločilno, ali bi strokovno pravilna izvedba preiskovalnih ukrepov bistveno povečala možnosti odkritja oziroma obravnave resničnega storilca, in ali bi bil oškodovanec s tem, po normalnem teku stvari, postavljen v boljši položaj. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovor na to pritrdilen. Povezava med omenjeno opustitvijo dolžnega ravnanja s strani policije in nastalo škodo, povezano z odsvojitvijo toplotne črpalke, je podana, in to zunaj nivoja špekulacij in domnev.
  • 180.
    VSM Sodba I Cpg 7/2024
    23.5.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM00077380
    URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
    odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
    Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.

    Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.

    Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>