CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051609
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 48, 52, 52/1, 339, 339/2, 339/2-11.
poškodba na gradbišču - poškodba na delovišču - delovna nezgoda - padec z višine - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - začetek teka roka - rok za pritožbo - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Pravilen je zaključek v izpodbijani sodbi, da natančna višina, s katere je padel tožnik, in natančen čas škodnega dogodka nista pomembna. Izvedensko mnenje medicinske stroke je potrdilo tožnikovo izpovedbo (in trditev), da je zatrjevane poškodbe utrpel zaradi padca z višine. Okoliščine, ki bi utemeljevale višji tožnikov prispevek k nastanku škode, bi morala zatrjevati in dokazati toženka. Posplošeno opozorilo, da ni bilo natančno ugotovljeno, kaj je povzročilo tožnikov padec, ne more privesti do razbremenitve njene odgovornosti.
Ni podan toženkin pravni interes za izpodbijanje odločitve o tridesetdnevnem (in ne petnajstdnevnem) roku za pritožbo. V primeru, da bi bil pravilen krajši rok, bi bila namreč njena pritožba vložena prepozno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da delo, kot ga je sporna dneva opravljal tožnik, premeščanje bremen (ki niso bila pretežka; premeščanje pretežkih bremen bi pomenilo kvečjemu podlago za krivdno odgovornost), ne ustreza standardu nevarne dejavnosti, da bi bila podana objektivna odgovornost drugotoženke za škodo (drugi odstavek 131. člena OZ, 150. člen OZ). Dejavnost je nevarna, če iz nje izvira večja škodna nevarnost za okolico, torej nevarnost, ki po svoji naravi ali načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi, kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrglo vse navedbe tožnika, s katerimi je utemeljil krivdno odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ). Te navedbe so bile v veliki meri pavšalne (da mu toženka ni zagotovila varnega načina dvigovanja bremen, da ni poskrbela za primerno zaščitno opremo, da ni izvajala primernega nadzora; tudi navedbe o izostanku usposabljanja in izdelane izjave o varnosti z oceno tveganja, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne držijo), nedokazane (da mu je odredila premeščanje bremen nad dovoljeno težo) oziroma neutemeljene (da bi morala toženka delo odrediti dvema delavcema, da delo ne bi smelo biti normirano, da bi morala izdelati varnostni načrt).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053612
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek - spolzka tla
Sodišče je ugotovilo, da so bila dne 5. 8. 2015 ob dnevnem jutranjem čiščenju poslovalnice tla mokra, pri čemer je bila količina vode na tleh večja kot običajno, razlog pa je bil v nepravilno delujočem stroju tožene stranke. Iz izvedenskega mnenja izvedenke iz varstva pri delu izhaja, da imajo talne obloge v poslovalnici visok drsni potencial, zato niso varne z vidika varnosti in zdravja pri delu. Količina vode na takšnih tleh pa je povzročila, da so bila tla drseča, poleg tega pa tožena stranka v času izvajanja mokrega čiščenja tal ni postavila znaka POZOR - SPOLZKA TLA, ki bi ga morala, da bi opozorila na drseča tla. Prav tako pa je tožena stranka opustila opozorila o nošenju ustreznih obuval, saj tožnica ni nosila ustrezne delovne obutve, kar so predpostavljeni vedeli, a je na to niso opozorili. Na podlagi tega je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka kršila svoje dolžno ravnanje po 5. členu ZVZD-1, ker je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem ter z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tako je zaključek, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, pravilen.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055684
OZ člen 131, 186, 186/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 28, 28/2, 35, 35/6, 84, 85, 88, 88/2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 28. GZ člen 13.
poškodba pri delu - poškodba na gradbišču - odgovornost za škodni dogodek - projekt za izvedbo - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - naravna vzročnost - opustitveno ravnanje - opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost nadzornika - odgovornost projektanta - projektantska pogodba - ustavitev gradbenih del - montažna dela
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je za škodo izključno odgovoren tožnikov delodajalec, ki je bil izvajalec in ob tem tudi koordinator vseh del. Kot izvajalec je bil tisti, ki je odrejal delo delavcem in na njem je ležala skrb, da ima popolno dokumentacijo. Če kot izvajalec od projektanta ni prejel vse dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko prepričal ali z deli lahko varno nadaljuje, bi moral z nadaljevanjem dela počakati. Niti vodja projekta niti nadzornik ne odrejata del delavcem izvajalca in tega tudi v konkretnem primeru nista storila. Ker nesreče nista in ne bi mogla preprečiti, ni vzročne zveze med opustitvijo nadzora in ravnanjem projekta ter poškodovanjem tožnika. Le izvajalec je bil tisti, ki je imel pravico in dolžnost ustaviti delo, če bi to lahko predstavljalo nevarnost za delavce. Teh dolžnosti ni opravil, in ta opustitev predstavlja pravno relevantni vzrok tožnikovega poškodovanja.
Prvostopenjsko sodišče je storilo uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do ugovorov tožene stranke, ki vplivajo na obstoj podlage tožbenega zahtevka in bi zato o njihovi utemeljenosti moralo biti odločeno že z vmesno sodbo. Tožena stranka v pritožbi pravilno očita, da se sodišče ni opredelilo do ugovora zastaranja, ki ga je že v odgovoru na tožbo utemeljevala z navedbami, da je bilo zdravljenje tožnikove poškodbe desnega kolena z dne 22. 10. 2014 zaključeno najkasneje 23. 2. 2016, ko se je ponovno poškodoval na delu pri drugem delodajalcu, in da je bila zato tožba dne 22. 10. 2019 vložena po poteku 3-letnega zastaralnega roka iz 352. člena OZ. Zmotno pa je stališče pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče te navedbe na podlagi določbe drugega odstavka 214. člena ZPP šteti za priznane, ker jih tožnik ni prerekal, saj jim je obrazloženo nasprotoval v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 4. 3. 2020. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da je tožniku zatrjevana škoda v resnici nastala v škodnem dogodku na delu pri drugem delodajalcu v letu 2016. Ker je obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo pogoj za ugotovitev pravnorelevantnega obsega škode kot ene od predpostavk za obstoj temelja odškodninske obveznosti tožene stranke, bi moralo sodišče prve stopnje o tem zavzeti jasna stališča že v vmesni sodbi, saj lahko po njeni pravnomočnosti obravnava le še ugovore, ki se nanašajo na višino zahtevka.
lahek primer po Fischerjevi lestvici - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - nateg vratnih mišic - odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - delno plačilo - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - stroški po umiku tožbe
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, medtem ko izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
K tožnikovemu uspehu je treba prišteti tudi nesporni del odškodnine, ki je bil plačan po vložitvi tožbe, saj so bili stroški, ki so nastali tožniku do tega trenutka, za pravdo potrebni. Uspeh tožnika do delnega plačila in končni uspeh sta različna, kar mora sodišče upoštevati pri izračunu. Tožnik je upravičeno vložil tožbo za celoten znesek saj mu tožena stranka do takrat ni plačala še nič.
Tožnik je v škodnem dogodku dne 14. 7. 2016 utrpel izpah leve podlahti v komolčnem sklepu. Sodišče prve stopnje mu je priznalo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, kot jo ureja 179. člen OZ, in sicer v višini 9.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 1.300,00 EUR za strah in 5.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053611
ZPP člen 243.. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - višina odškodnine - izvedenec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik je v škodnem dogodku dne 6. 1. 2015 utrpel nepremaknjen zlom oddaljenega (končnega) dela leve mečnice (zlom zunanjega gležnja) v višini stika med mečnico in golenico na oddaljenem delu in manjši hrustančno-kostni odlomek valjastega dela skočnice na notranji (medialni) strani. Sodišče prve stopnje mu je priznalo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, kot jo ureja prvi odstavek 179. člena OZ, in sicer v višini 5.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.000,00 EUR za strah. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00072265
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 4, 37, 45, 55, 65. ZCes-1 člen 2, 2/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu: če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (1. odstavek 154. člen OZ). Če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ).
V tovrstnih odškodninskih sporih je tako primarno potrebno v okviru podane trditvene podlage strank ugotoviti katera okoliščina oziroma nedopustno, t.j. protipredpisno ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče. Šele v primeru, da se ugotovi, da sta oba voznika ravnala protipredpisno in ravnanja obeh predstavljajo pravno relevantne vzroke za nastanek prometne nesreče, se v okviru ugotavljanja stopnje njune krivde kot ena izmed pomembnih okoliščin upošteva tudi možnost vsakega od obeh udeležencev prometne nesreče za preprečitev prometne nesreče.
odločba disciplinske komisije lovske družine - stroški vročanja
Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.
ZVZD-1 člen 38. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 177.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - varstvo pri delu - usposabljanje delavca
Tožena stranka je kršila 38. člen ZVZD-1, na podlagi katerega mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi ob delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste ter nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - nesporen temelj zahtevka - primarni in sekundarni strah - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - rana na čelu - nateg vratnih mišic - odrgnine - objektivni in subjektivni element - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v rs - povrnitev premoženjske škode
Pri odločanju o višini odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije).
Utemeljena je toženkina pritožba v zvezi z odškodnino za utrpeli strah, prisojena odškodnina v višini 1.000 EUR pa občutno previsoka, glede na to, da je tožnik utrpel primarni strah v trajanju nekaj sekund do nekaj minut ter tri tedne blagega sekundarnega strahu. Primerna odškodnina iz tega naslova je 500 EUR.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - amputacija prsta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Ko sodišče odloča o višini odškodnine, mora upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da presodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00051463
ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.
Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054818
OZ člen 6, 239, 239/2, 619, 731.
podjemna pogodba - hramba - shranjevalna pogodba - popravilo avtomobila - skrbnost dobrega gospodarjenja - pogodbeno razmerje - vsebina pogodbe - uničenje stvari - požar - odgovornost za uničenje stvari - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za požar - skrbno ravnanje - preprečitev nastanka škode
Stranki sta sklenili podjemno pogodbo za tapeciranje notranjosti avtomobila. Plačilo podjema obsega tudi hrambo v podjem predane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Gre za odplačno shranjevalno pogodbo.
Hramba stvari, ki jo je tožnik kot naročnik tožencu kot podjemniku izročil zaradi popravila (obnove), je sestavni del podjemnikove obveznosti popraviti stvar (619. člen OZ), plačilo za hrambo je obseženo s plačilom za popravilo stvari, za podjemnikovo obveznost shranjevanja pa je treba uporabiti pravila o odplačni hrambi (konkretno prvi odstavek 731. člena OZ, po katerem je bil toženec avtomobil dolžan hraniti kot dober gospodarstvenik).
Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost je odgovornost dolžnika, ki krši obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila torej tudi hramba avtomobila pri tožencu.
Toženčeva odškodninska odgovornost ni podana, saj svojih obveznosti iz shranjevalne pogodbe ni kršil. Avtomobil je hranil na primernem (dogovorjenem) mestu, požara ni povzročil (vzrok za nastalo škodo ne izvira iz njegove oblastvene sfere), potrebno skrbnost oziroma prizadevanje pa je pokazal tudi pri poskusu reševanja avtomobila (preprečevanja nastanka škode).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00058402
OZ člen 132, 133, 133/3, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZZZDR člen 52.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - okoljska škoda - škodljive imisije - varstvo okolja - onesnaževanje - škoda, ki presega običajne meje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izpad pričakovanega dohodka - gozdna škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - poseg v zdravo življenjsko okolje - osebnostna pravica - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - naloga izvedenca - nov izvedenec - skupno upravljanje premoženja zakoncev
Kljub temu, da je bilo izhodišče vseh treh izvedenskih mnenj ugotavljanje škode, povezane z industrijskim obratovanjem toženk, so se naloge izvedencev v bistvenem razlikovale: izvedenka za varstvo okolja je na podlagi konkretnih ugotovitev o presežnih mejnih vrednostih dovoljenih imisij v okolju tožnikov ocenjevala okoljsko tveganje in tveganje za zdravje ljudi, ki temelji na metodi analize izpostavljenosti škodljivim snovem, ter v zvezi s tem glede škodljivosti učinkov onesnaženega zraka na rast in razvoj rastlin med ostalim podala splošna pojasnila, kakšne poškodbe rastlin povzročajo npr. žveplov dioksid SO2 (razgradnja pigmentov, propadanje gozdov, nastanek kislega dežja in zakisanja okolja) in dušikov dioksid NO2 (prispeva k nastanku smoga, kislega dežja in ozona). Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke pa sta imela nalogo oceniti dejanski vpliv imisij, kot jih je ugotovila izvedenka, na konkretne gozdove in kmetijska zemljišča tožnikov.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago o obstoju duševnih bolečin zaradi onesnaženja okolja, ki so povezane z okvarami zdravja ter povečano nevarnostjo za obolenja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051770
OZ člen 6, 239, 243, 243/1, 243/3, 243/4, 482, 482/2. ZVPot člen 21c, 21c/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nadomestno vozilo - neuporaba vozila - denarna odškodnina - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - neizpolnitev pogodbene obveznosti - obvezna garancija - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes
Škoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost.
Nastanek škode zaradi neuporabe avtomobila bi toženka lahko preprečila le tako, da bi tožnici za čas popravila oziroma za čas reševanja zahtevka za garancijo omogočila uporabo drugega vozila. Toženka je tožnici to omogočila le v prvem letu po zahtevku iz naslova garancije, v obdobju po tem pa ji je dolžna povrniti škodo, ker avtomobila ni mogla uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe avtomobila so stroški najema drugega avtomobila.
Škoda zaradi neuporabe vozila začne nastajati z dnem, ko ga oškodovanec ni več mogel uporabljati oziroma, v konkretnem primeru, z dnem, ko je toženka tožnici odvzela nadomestno vozilo in traja, kot to izhaja iz zgoraj navedenih zakonskih določil, do izvršitve njene obveznosti vrnitve oziroma zamenjave vozila.
Oškodovanec pravico ima le do najema vozila, ki je enakovredno njegovemu.
Od ugotovljenega zneska odškodnine, ki pokriva stroške najema, je treba odšteti stroške, ki se jim je oškodovanec zaradi neuporabe svojega vozila izognil.
ZPŠOIRSP člen 1, 10, 11. OZ člen 132, 179. ZPP člen 7, 212, 187.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka - duševne bolečine - vzročna zveza - vzrok za škodo - izvedba dokazov - zavrnitev dokazov - dokaz z izvedencem - konkretizacija in izkazanost škode
Namen pritožbenega postopka ni v ponovitvi postopka pred sodiščem prve stopnje, ampak gre za preizkus pravilnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je zato dolžno odgovoriti na očitke v pritožbi o kršitvah določb pravdnega postopka, o zmotni uporabi materialnega prava ali o pomanjkljivostih v ugotovljenem dejanskem stanju in pretresti argumente pritožnika, s katerimi jih utemeljuje. V obravnavani pritožbi takšnih argumentov skorajda ni oziroma so zgolj navrženi, saj je ta v pretežni meri sestavljena iz (mestoma dobesedno) prepisanih delov navedb, ki jih je tožnik podal v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Tožniku izbris iz registra stalnega prebivalstva ni povzročil izgube zaslužka.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Odškodnina, 2.600 EUR, ki je bila tožniku priznana v upravnem postopku na podlagi ZPŠOIRSP, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravična in upošteva zgoraj navedene individualne okoliščine, poleg tega pa se ustrezno umešča med odškodnine, prisojene v hujših in podobno hudih primerih škod.