Tudi pritožbeno sodišče, tako kot pritožnica, ne dvomi, da sta tožnika zaradi C. C. hude invalidnosti zelo prizadeta in ju njeno zdravstveno stanje obremenjuje, vendar pa je, kot upravičeno izpostavlja pritožnica, potrebno upoštevati, da tožnika nimata vsakodnevne skrbi za C. C., saj živi v Domu starejših občanov, kjer ji je nudena institucionalna nega in skrb, zato svojega življenja (vsakodnevnih aktivnosti) temu ni potrebno prilagajati zaradi nege in skrbi za hčerko, razen v dnevih, ko jo obiskujeta (po izpovedbi tožnice dvakrat na teden - pred Covidom, v času Covida enkrat na teden). Pri presoji odškodnine je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tako tudi zgoraj izpostavljene v tej točki obrazložitve, kakor tudi, v katerem življenjskem obdobju je škodni dogodek posegel v družinske razmere (v obravnavanem primeru je bil tožnik ob škodnem dogodku star 62 let, tožnica pa 59 let) in ga primerjati z drugimi podobnimi primeri.
INVALIDI - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061443
ZPIZ-2 člen 42, 69, 173, 173/4, 181, 196.. ZPP člen 279c, 279c/7, 287, 287/2.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravnost ravnanja - nadomestilo za invalidnost - kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev
Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastil, med katere sodi tudi tožena stranka, je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je treba izhajati iz narave njenega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ ali pa nosilec javnih pooblastil pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno.
odškodninska odgovornost države - zavrnilna sodba - protipravno ravnanje države - uredba o državnem prostorskem načrtu - neobstoječe pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - obseg pravnomočnosti
Po mnenju sodišča druge stopnje je zato potrebno upoštevati stališče Vrhovnega sodišča, ki je že izreklo, da tožniki res niso brez pravnega varstva, saj če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. V upravnem postopku bi bili morda zavrnjeni, a v naknadnem upravnem sporu sodišče ne bi bilo vezano na Uredbo, če bi ugotovilo, da je ta nezakonita. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da odločitev v obravnavani zadevi res predstavlja končno odločbo in da se o isti zadevi ne more začeti nova pravda, vendar se obseg pravnomočnosti sodbe presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Nova tožba je namreč dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.
padec na pločniku - razdelitev zemljišč - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje pritrjuje, da iz vpogledanih fotografij (A19 do A24) izhaja, da gre tudi na mestu padca za pločnik, ter da zgolj to, da gre za del parcele ob stavbi, ne omogoča zaključka, da gre za dvoriščni del. Iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je služnostna pravica peš hoje in prevoza s kolesi ter izvedba nadzora in vzdrževanja javne površine, vknjižena na delu, ki v naravi predstavlja pločnik in kolesarsko stezo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059327
OZ člen 323, 323/1, 346. ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-4, 7/5, 8, 8/5, 214, 214/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/2, 339/2-2.
kreditna pogodba v CHF - kršitev pogodbenih obveznosti - ničnost - ničnost kreditne pogodbe - zastaranje - zastaralni rok - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pravna oseba - standard skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odškodninska odgovornost bank - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - valutno tveganje - prenovitev (novacija) - finančni instrumenti - izločitev sodnika
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da kreditodajalci v primeru, ko je bila kreditojemalcu omogočena konverzija kredita, niso hkrati prevzeli tudi obveznosti, da kreditojemalcem ponudijo konverzijo kredita ob pravem času. Če takšen zaključek velja za potrošniške kredite, še toliko bolj to velja za kredite pravnih oseb, katerih poslovodstvo zavezuje višja stopnja skrbnosti v lastnih zadevah od fizičnih oseb.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - grožnje - slabo zdravstveno stanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje izvedenca - odločitev o stroških postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Toženec se neutemeljeno zavzema za deljeno odškodninsko odgovornost. Gre za presojo vzročne zveze med dejanjem in škodnim dogodkom. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki običajno, praviloma v rednem teku stvari pripeljejo do škode. Nastala škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Vožnja po tuji poti praviloma in običajno ne pripelje do hudega verbalnega nasilja in groženj s smrtjo z uporabo vrtnega orodja.
OZ člen 171, 179, 182. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 5, 5/3.
sopotnik kot oškodovanec - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - neuporaba varnostnega pasu - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - šepanje - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine - načelo popolne odškodnine - načelo prostega preudarka
Ker se je tožnik imel možnost pripeti z varnostnim pasom in s tem zmanjšati poškodbo medenice, povzročitelju škode ni mogoče naprtiti škode, ki je posledica tožnikove opustitve ukrepov za lastno varnost. Glede na okoliščine primera (celoten obseg škode in okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče) in primerljivo sodno prakso je odstotek tožnikovega soprispevka v višini 15 %, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ustrezen.
V zadnjem času je v sodni praksi obveljalo prevladujoče stališče o ustreznosti povračila v višini 0,37 EUR/km, ki po Uredbi v tretjem odstavku 5. člena predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za službena potovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060777
OZ člen 4, 9, 9/1, 9/2, 82, 82/1, 82/2. ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - odpoved pogodbe s strani najemnika - namen pogodbenih strank - skupni namen pogodbenikov - pojem nejasnega pogodbenega določila - banka - statusno preoblikovanje banke - bistvena sprememba - enakopravnost pogodbenih strank - povrnitev premoženjske škode zaradi razdrtja najemne pogodbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
To, da je bila toženi banki pripojena druga banka, ni bistvena statusna sprememba; to, da je pridobila (v najem) še drug poslovni prostor, pa niso ekonomski pogoji poslovanja banke, ki bi dokazovali neekonomičnost in neracionalnost poslovanja bančne enote v navedenih poslovnih prostorih v smislu 6. člena pogodbe. Odpoved najemne pogodbe zato predstavlja njeno kršitev pogodbene obveznosti, ki nedvomno izvira iz njene sfere, in je takšne narave, da je tožniku povzročila škodo.
vzročna zveza - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na podlagi ugotovitev, da je obravnavani škodni dogodek povzročil pri tožniku manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb v desnem ramenu, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je med temi bolečinami in z njim povezanimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami ter škodo in škodnim dogodkom podana pravno upoštevna vzročna zveza.
Kadar je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja, mora toženec sprejeti oškodovanca takšnega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka.
V primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061737
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 161, 161/1.. ZPP člen 8, 214, 238, 238/2.. ZJU člen 150.. ZObr člen 98a.. ZSSloV člen 38, 38/4, 56.. OZ člen 131, 131/2.
javni uslužbenci - vojak - nesreča pri delu - mobing - premestitev - terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - nadure - primopredaja - substanciranje trditev - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del dopusta - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da od delavcev toženke ni življenjsko pričakovati, da bodo priznali, da je bil tožnik šikaniran. Ker naj bi do zatrjevanih ravnanj trpinčenja prihajalo na delovnem mestu, je logično, da so priče večinoma nekdanji tožnikovi sodelavci, zaposleni pri toženki, vendar pa so njihove izpovedi, enako kot drugi dokazi, po določbi 8. člena ZPP podvrženi dokazni oceni sodišča. Poleg tega so priče pred sodiščem dolžne govoriti resnico, na kar so pred zaslišanjem izrecno opozorjene (drugi odstavek 238. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa jih je upoštevaje, da so bile njihove izpovedi glede zatrjevanih očitkov o (ne)obstoju trpinčenja tožnika v bistvenih delih skladne, pravilno ocenilo kot verodostojne.
Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo nadur, ki ga je tožnik utemeljeval z navedbami, da je ves čas trajanja delovnega razmerja na delo prišel 15 minut prej in pred odhodom z dela ponovno opravil primopredajo v trajanju 15 minut. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno poudarilo, da je toženka predložila evidence delovnega časa, iz katerih izhaja, da tožnik dela ni opravljal ves čas vtoževanega obdobja (saj je bil odsoten zaradi bolniškega staleža, koriščenja ur in izrabe letnega dopusta), tožnik pa kljub izrecnemu opozorilu toženke ni določno navedel, na katere dneve je prišel prej na delo oziroma na katere dneve naj bi opravil zatrjevane nadure, zato zahtevek iz tega naslova niti ni ustrezno substanciran.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059328
URS člen 15, 22, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147, 178, 183, 187. ZPP člen 2. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) točka 3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
uresničevanje in omejevanje pravic - kolizija ustavno varovanih pravic - enako varstvo pravic - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo osebnostnih pravic - tehtanje pravic v koliziji - javni interes - presoja žaljivosti - povprečen bralec - negativna vrednostna sodba - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - novinarska etika - dolžna skrbnost novinarja - preklic izjave - dobra vera - preverjanje informacije - svoboda tiska - objava sodbe ali popravka - demokratična družba - denarna odškodnina pravni osebi - kršitev osebnostne pravice - hude obtožbe - utemeljen razlog - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - pravica do obveščenosti - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - odziv na predhodno ravnanje
Pri vrednotenju spornih izjav je v primerih kot je obravnavani (ki se nanašajo na svobodo novinarskega izražanja) pomembno izhodišče, razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je namreč mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Zahteva po dokazovanju slednjih bi pomenila kršitev svobode izražanja mnenj, ki je del pravice do svobode izražanja. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih zato za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih (sufficient factual basis). Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje. Tudi, če sporna izjava vsebuje neresnična dejstva, še ne pomeni, da je posameznik izključen iz pravice do svobode izražanja, če je imel utemeljene razloge, da je verjel v resničnost tistega, kar je zapisal. Pri tem je treba presoditi, ali je novinar ravnal v dobri veri in skladu z novinarsko etiko ter profesionalno skrbnostjo.
Skladno s sodno prakso ESČP je treba pri presoji "utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podatkov" upoštevati več okoliščin oziroma kriterijev za presojo skrbnosti. Tako je preverjanje informacij pri nasprotni strani odvisno od okoliščin posameznega primera, po mnenju pritožbenega sodišča predvsem od tega, ali so bile obtožbe predstavljene na razumno uravnotežen način in ali so bili na voljo drugi, zanesljivi viri ter kako hudi so bili očitki v izjavi (ali ta predstavlja razžalitev). Navedene kriterije je treba presojati predvsem v luči novinarjevega vedenja v času pisanja sporne izjave.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061011
ZBan-1 člen 261e, 350a. URS člen 67. ZPSVIKOB člen 3, 3/1, 3/3, 9, 45. ZPP člen 205, 206, 206/1.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - zakonitost odločbe - izbris obveznic - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - tožba proti poslovnim bankam - ni predhodno vprašanje - neenotna sodna praksa
Ker je bil postopek zoper BS na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-4/2020 prekinjen, prvostopenjsko sodišče pritožbe tožnika (zoper sklep z dne 12. 2. 2020 o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za sojenje o zahtevku zoper BS) ni predložilo višjemu sodišču, tako da odločitev, da se postopek vodi le zoper poslovno banko, ni pravnomočna. Posledično so zaključki, ki jih prvostopenjsko sodišče utemeljuje z dejstvom, da postopek teče le še zoper poslovno banko, zmotni. Postopek še vedno teče tudi zoper BS, le prekinjen je. V zvezi s tem je pomembno tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-27/20 sprejelo v obravnavo pobude prizadetih oseb za oceno ustavnosti več določb ZPSVIKOB, med drugim tudi določb, ki urejajo omejitev sodnega varstva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti BS na podlagi 350.a člena ZBan-1 ter temu ustrezno ločitev pravd v začetih enotnih postopkih ter izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.
Tožnik zatrjuje, da je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe BS predhodno vprašanje za odločanje o utemeljenosti zahtevkov zoper poslovno banko in v zvezi s tem predlaga sodišču, naj pred Ustavnim sodiščem sproži postopek za razveljavitev ZPSVIKOB in 261.e člena ZBan-1L. Sodišče prve stopnje je navedlo zgolj, da postopek ne teče po ZPSVIKOB in da je o 261.e členu ZBan-1 Ustavno sodišče že odločilo. Ni se opredelilo do dejstva, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-4/20 začasno zadržalo izvajanje vseh določb ZPSVIKOB, torej tudi tretji odstavek 3. člena, ki izključuje uporabo ZPSVIKOB za tožbene zahtevke zoper poslovne banke. O tem, ali je odločitev o zahtevkih zoper drugo toženko odvisna od vprašanja (ne)zakonitosti Odločbe BS (predhodno vprašanje), izpodbijani sklep nima razlogov. Prav tako ne o veljavnosti oziroma uporabi 261.e člena ZBan-1.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00060078
ZGD-1 člen 263, 263/5, 263/6. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 28, 30, 32, 34, 38, 44, 44/1, 44/2, 44/4. OZ člen 352, 352/1.
izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - prezadolženost družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - navadna malomarnost - stečajni postopek - preuranjenost zahtevka
Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.
Najemnik mora brez nepotrebnega odlašanja obvestiti najemodajalca o napaki v najem vzete stvari, razen če zanjo že ve. V primeru, da ga o tem ne obvesti, izgubi pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake. Notifikacija napake, ki ni takojšnja, tako pomeni izgubo pravice do odškodnine
Pritožba ne zadosti trditvenemu bremenu o tem, katero dejstvo se je napačno povzelo oziroma preneslo v sodbo in ne pojasni, zakaj bi bilo to pomembno za odločitev ter kje so nasprotja v odločilnih dejstvih.
Ni izkazana že prva predpostavka odškodninske odgovornosti t.j. obstoj nedovoljenega ravnanja toženih strank, zato preostalih predpostavk ni bilo potrebno ugotavljati.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - način nastanka poškodb - vzrok poškodbe - izvedenec medicinske stroke - vmesna sodba
Po mnenju izvedenca je takšen direkten udarec v predel gležnja tožnik vsekakor lahko utrpel na način, kot zatrjuje, ko v času drsenja z motorjem ni bil poškodovan, ampak je do poškodbe prišlo po zdrsu v graben ob cesti, ko mu je nogo potegnilo nazaj pod nosilec kovčka in mu pod težo motorja udarilo oz. stisnilo nogo ob tla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060829
URS člen 22, 155. ZPŠOIRSP člen 12, 12/1, 13. OZ člen 179. ZPP člen 7, 212, 216.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - izguba zaposlitve - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči - gladovna stavka - šolanje - odkup stanovanja po SZ - socialni transferji - aktivno iskanje zaposlitve - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - obročno plačilo - omejitev teka zamudnih obresti - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Izguba zaposlitve druge tožnice, do katere je prišlo že pred izbrisom, in kasnejša brezposelnost nista v vzročni zvezi z izbrisom.
Odškodnino zaradi nemožnosti odkupa stanovanja, ki sta jo solidarno vtoževala prvi tožnik in druga tožnica, je sodišče pravilno zavrnilo, ker tožnika za odkup stanovanja nista izpolnjevala pogojev.
Prvega tožnika so policisti leta 2002 odpeljali v azilni dom, kasneje se je moral mesečno javljati na policijski postaji, izbris je doživljal kot hudo krivico, ob tem je doživljal nemoč, stisko in trpljenje, kasneje je tudi gladovno stavkal.
Sodobna sodna praksa oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari ali dejavnosti, ki same po sebi, manj pa glede na določene okoliščine, pomenijo povečano nevarnost.
Mokra in spolzka keramična tla ne predstavljajo nevarne stvari. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna zaradi določenih okoliščin (mokra in spolzka tla), je treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za nastop teh okoliščin.
Madež ni bil opazen, zato toženkinim zaposlenim ni mogoče očitati, da ga niso predhodno zaznali in pobrisali. Prav tako pritožnica z izseki izpovedi prič ne more izpodbiti dokazne ocene o ustrezni organizaciji čistilne službe.
Ker Ustavno sodišče o zahtevi BS in o pobudah prizadetih oseb za oceno ustavnosti ZPSVIKOB še ni odločilo, je ocena sodišča, da sporne določbe ZPSVIKOB niso protiustavne, preuranjena.
Tudi odločitev glede vprašanja, ali je ne/zakonitost odločbe BS o izrednih ukrepih predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zoper poslovno banko, je najmanj prenagljena.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - pričetek teka roka
V tem kontekstu je treba najprej poudariti, da je bila tožnica na odpravo (takrat po oceni sodišča) nesklepčne tožbe že pozvana s sklepom z dne 5. 7. 2018. V vlogi z dne 4. 10. 2018 (prva vloga, ki jo je vložila po izdani citiranega sklepa) je glede zatrjevane škode le ponovila navedbe iz tožbe, k že podanim navedbam ničesar ni dodala. Tožbenih navedb v nakazani smeri tudi kasneje, vse do izdaje sklepa z dne 11. 3. 2022, ko je bila (po novem sodniku) pozvana na dopolnitev tožbe, s posledico njenega zavrženja, če pozivu sodišča ne bo sledila (četrti odstavek 108. člena ZPP), ni dopolnila. Prosila je za podaljšanje roka, sodišče prve stopnje je njeni prošnji ugodilo in ji rok za dopolnitev tožbe s sklepom z dne 19. 4. 2022 podaljšalo za 20 dni. Za tožnico je pritožbeno sporno dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo, kdaj začne tako podaljšan rok teči. Po oceni sodišča druge stopnje neutemeljeno. Tudi, če sodišče prve stopnje tega ni navedlo, je pooblaščenki tožnice znan oziroma bi ji moral biti znan drugi odstavek 111. člena ZPP, iz katerega izhaja, da začne rok, ki je določen po dnevih, teči prvi naslednji dan od dneva, ko je bilo naslovniku sodno pisanje (v obravnavani zadevi sklep z dne 19. 4. 2022, s katerim je bilo prošnji tožnice, da se ji roka za dopolnitev tožbe podaljša, ugodeno) vročeno. Glede na to ni dvoma, da je jasno, kdaj je tožnici začel teči (podaljšan) rok za dopolnitev tožbe. To je sodišče prve stopnje v razlogih odločbe tudi pojasnilo, pri čemer so razlogi "pod črto" (takšna je pritožbena oznaka tožnice) del obrazložitve izpodbijanega sklepa.