OZ člen 131.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine
Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ogleda kot fotografij v spisu ugotovilo, da vdolbina asfalta na mestu padca tožnice obsega približno 100 cm x 90 cm, najgloblji del vdolbine je od nivoja preostale asfaltne površine nižji za 6,5 cm, razpoka pa je dolga približno 30 cm, široka približno 3 do 4 cm in visoka (zob) 2 cm, pri čemer je pločnik dovolj širok, da se po njem vzporedno sprehaja več ljudi, ter da je sporna vdolbina v smeri tožničine hoje že na daleč dobro vidna in opazna, če ni zakrita s parkiranim avtomobilom, kar pa ni bila. Stanje pločnika na mestu padca je bilo torej tožnici vidno in bi se lahko, če bi bila dovolj pozorna na stanje pločnika in na svojo hojo, ob normalni pazljivosti temu poškodovanemu delu pločnika tudi izognila (če ga ne bi mogla prestopiti), še posebej glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporen pločnik dovolj širok, da po njem vštric hodi več ljudi.
OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninski zahtevek - sečnja in spravilo gozdnega drevja - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - opustitev dolžnega ravnanja - vzrok nastanka škode - nepričakovan dogodek - višja sila - zavarovanje civilne odgovornosti - obstoj zavarovalnega kritja - celovita dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - dokazovanje z izvedencem
V primeru, da višja sila ne bo dokazana, bo ob ugotavljanju vzročne zveze med protipravnim ravnanjem drugo toženke in nastalo škodo upoštevalo, da je dokazovanje vzročne zveze (zlasti v primerih opustitev), ki je praviloma breme oškodovanca, že po naravi stvari težje, zato se tovrstni položaji v sodni praksi rešujejo s prevalitvijo dokaznega bremena na toženca ali pa z uporabo nižjega dokaznega standarda (pretežne verjetnosti).
ZPP člen 7, 8, 185, 185/3, 186, 212, 214, 243, 319. OZ člen 179, 365, 378.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - hoja po stopnicah - predhodne poškodbe - razpravno načelo - navedbe stranke v postopku - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine - pretrganje zastaranja - zakonske zamudne obresti - delegacija pristojnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Pritožbeni očitek tožene stranke, da so razlogi sodbe glede odločitve o dosojeni odškodnini iz razloga tožničinih predhodnih poškodb in degenerativnih sprememb nejasni, ne drži, kar je tudi bilo že pojasnjeno. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je namreč natančna, prepričljiva in s pravnim zaključkom ter temelji na izvedencu medicinske stroke, ki ne vzbuja dvoma, saj je dejanske okoliščine izvedenec ugotovil po pregledu medicinske dokumentacije tožnice in po osebnem pregledu. Izvedenec je tako nedvomno zaključil, da predhodne poškodbe in degenerativno stanje pri tožnici ni vplivalo na potek poškodb in zdravljenja zadobljenih v škodnem dogodku. Pojasniti je, da pravdni postopek temelji na razpravnem načelu, v skladu s katerim je breme zbiranja dokaznega gradiva na pravdnih strankah (7. in 212. člen ZPP). Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in z njegovo pomočjo se ugotavljajo dejstva glede katerih sodišče nima posebnega strokovnega znanja, kadar je to potrebno (243. člen ZPP). Tožeča stranka je torej tista, ki mora zatrjevati in nato dokazati obseg in višino škodo in izvedba dokaza s pridobitvijo mnenja izvedenca medicinske stroke je ključna, saj zapolnjuje vrzel sodišča na področju medicinskega znanja.
URS člen 26. OZ člen 148. ZIKS-1 člen 41č, 41č/1, 86, 87, 88. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2016) člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 9, 9/1.
odgovornost države za delo njenih organov - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - poškodovanje soobsojenca - pomanjkljive trditve
Oddaja v samico je skrajni ukrep in se lahko izreče le v postopku odločanja o disciplinskem prestopku in za določen čas (86., 87. in 88. člen ZIKS-1). Kriminalna preteklost in sklepanje o značajskih lastnostih, na katere se opira pritožba, ne zadostujejo.
Po oceni, da okoliščine konkretne ogroženosti tožnika s strani A. A. pravosodnim policistom niso bile znane in jim niso mogle biti znane, da niso bile ugotovljene nepravilnosti glede hrambe pribora v sobi in da ukrepanje policistov ob napadu ni bilo nepravočasno ali neustrezno, je pravilen tudi zaključek v izpodbijani sodbi, da toženka ni opustila dolžnega nadzora in da zato njeno ravnanje ni bilo protipravno.
odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - soprispevek oškodovanca - standard povprečno skrbnega človeka - deljena odgovornost
Slaba osvetljenost podhoda in pa dejstvo, da je bila zunaj že tema, torej, da je bil tožnik odvisen od obstoječe razsvetljave, bi nalagalo povprečno skrbnemu človeku, da je v danih razmerah posebej pozoren na površino, po kateri hodi.
OZ člen 933, 939. SPZ člen 72, 100. ZBPP člen 45, 45/3. ZOdv člen 17, 17/5.
plačilo zavarovalnine - premoženjsko zavarovanje - požar - sanacija po požaru - višina zavarovalnine - solastnina na nepremičnini - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje tožnici ni prisodilo zavarovalnine v višini stroškov sanacije, temveč ji je, ker tožnica hiše ni obnovila (tudi ugotavlja, da to ni nameravano), prisodilo zavarovalnino v višini dejanske vrednosti stavbe pred požarom, to je 55.653,00 EUR, kar je precej manj od stroškov sanacije.
Tožnici je bila z odločbo št. Bpp 1424/2021 z dne 11. 11. 2021 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve pritožbe in odgovora na pritožbo. Na podlagi 5. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu je tožnica upravičena do nagrade v višini polovice zneska, ki bi ji pripadala po OT.
intenziteta in trajanje strahu - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izvedenke, ki jim je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo, saj samo nima tovrstnega strokovnega znanja, ni moč slediti pritožnici, da primarnega strahu pri tožnici ni bilo, saj da se ni imela česa bati, saj tudi ni vedela, za kaj gre, in da že sama uporaba izvedenskega mnenja zadostuje, da se ugotovi, da primarnega strahu ni bilo. Ni sporno, da tožnica ni utrpela fizičnih poškodb. Neutemeljena pa je pritožbena trditev, da se tožnici ni zgodilo nič, saj je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da je tožnica ob škodnem dogodku utrpela blago stopnjo strahu.
povrnitev nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - zastaranje - pričetek teka zastaranja - zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja
Zahtevki za posamezno obliko oziroma vrsto nepremoženjske škode so relativno samostojni. Zato (lahko) tudi zastaranje teče za vsako vrsto škode posebej. Terjatev za povrnitev različnih vrst nepremoženjske škode, ki se nanašajo na fizične poškodbe, je do vložitve tožbe (7. 6. 2019) res že zastarala (saj je bil tožnici obseg te škode znan najkasneje konec januarja 2016, ko se je zaključilo zdravljenje). Ni pa v tem času zastarala tudi terjatev za plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je tožnica vtoževala na podlagi zatrjevanih simptomov posttravmatske stresne motnje.
pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056054
OZ člen 134, 178. ZPP člen 124, 212. URS člen 15, 34, 35, 39.
odstranitev objave - družbena omrežja - Facebook - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - prepovedni zahtevek - svoboda izražanja - javni interes - načelo kontradiktornosti - narekovanje na zapisnik - načelo ekonomičnosti - trditveno breme - nesubstanciran dokazni predlog - zavrnitev dokaznih predlogov
Neresnični javni očitki o storitvi kaznivih dejanj na račun vsakemu prepoznavne osebe so objektivno žaljivi. Škodujejo časti in ugledu prizadetega. Kršitelj se ne more sklicevati na ustavno zajamčeno svobodo izražanja, ker njen namen ni širjenje neresničnih vesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056873
ZPP člen 243, 355.
škodni dogodek - mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - mokra tla v bazenski garderobi - običajne lastnosti - predvidljiva posledica - opozorilne table - denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost - potrebna skrbnost - redno vzdrževanje - zdraviliška dejavnost - potrebno strokovno znanje - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba dokaznega predloga
Mokrota na tleh v garderobi kopališča je vsekakor okoliščina, ki jo je lahko predvideti. Gre za običajen pojav in ne za povečano nevarnost, ki je ob ustrezni skrbnosti in z razumnimi ukrepi ne bi bilo mogoče obvladati.
Tožnica se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da se toženka ukvarja z zdraviliško dejavnostjo, kar od nje terja še posebno skrbnost. Tožnica namreč v času škodnega dogodka ni bila na zdravljenju pri toženki.
zavrnitev dokaznega predloga - denarna odškodnina - preizkus pravilnosti dokazne ocene - zmotna uporaba materialnega prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - previsoka denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno slediti tema dokaznima predlogoma, saj lahko dokazne predloge po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno ali da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali, če ni dovolj substanciran. Glede na povzeto je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 6, 9, 29, 29/1, 29/1-7.
poškodba pri delu - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Tožnici je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da prav vsaka morebitna kršitev s strani delodajalca še ne pomeni pravno relevantne vzročne zveze za obstoj odškodninske odgovornosti, in še, da nobeno delo ne more biti 100% varno. Seveda bi toženka lahko (izdelala pisna navodila za privijanje prav vsakega spoja in za dostop do prav vsakega spoja posebej) ter delavca pri vseh enostavnih opravilih neumorno nadzorovala, a ji česa takšnega veljavna zakonodaja iz varstva pri delu ne nalaga.
Izpodbijana sodba ne temelji na zaključku o prevalitvi odgovornosti s strani toženke na delavca, kar naj bi izhajalo iz ocene tveganja. Tudi ne temelji na presoji, da morajo za svojo varnost v celoti poskrbeti delavci in da toženki ni bilo potrebno v tej smeri ničesar storiti, ampak na ustreznem tehtanju med odgovornostjo samega delavca za svojo varnost in med obveznostmi toženke za zagotavljanje delavčeve varnosti in zdravja pri delu.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
Tožnik je navajal, da se je 26. 11. 2015 poškodoval okoli 11.00 ure pred skladiščem, ko mu je med kompletiranjem postelj zdrsnilo na prodnati podlagi, pri čemer si je poškodoval desni komolec in levo koleno. Prodnata tla sama po sebi ne predstavljajo povečane nevarnosti za nastanek škode, kot to zmotno navaja tožnik, saj prodnata tla niso neobičajna podlaga, prav tako sama po sebi niso tako nevarna, da lahko zaradi njih, kljub zadostni skrbnosti, nastane večja škoda.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057308
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 315, 315/1.. ZVZD-1 člen 5, 41, 41/1.. ZPCP-2 člen 35.
vmesna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek
Ko je tožnik hotel s privezovalnimi pasovi (gurtnami) privezati kontejner na prikolico tovornjaka, je stopil na stransko desko na prikolici tovornjaka. Ker pa se je gurtna odpela, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval, saj je prišlo do zloma ledvenega vretenca.
Direktor tožene stranke je priznal, da konkretnih navodil za privezovanje kontejnerjev tožniku ni dal, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi tožena stranka ni bila seznanjena s pravilnim oziroma varnim načinom privezovanja kontejnerjev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.
Zavarovanka toženke bi morala poskrbeti za nedrseč podest, na katerem je tožnici, ki je prišla k zavarovanki na obisk, med hojo spodrsnilo. Tožnica na podest glede na obutev in dejstvo, da se je morala ob nastopu na podest zasukati za 90 stopinj, ni stopila dovolj previdno. Tožnica je sama prispevala v 1/2 deležu k nezgodi in z njo nastali škodi, za preostalo polovico nastale ji škode pa je odgovorna toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
škodni dogodek - padanje kamenja z brežin - kamenje na vozišču - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - dolžna skrbnost - opozorilo - opozorilni znak za oviro na cesti - upravljalec ceste - spor majhne vrednosti
Ker do škodnega dogodka ni prišlo na zatrjevani način, se ni bilo potrebno ukvarjati z elementi civilnega delikta (protipravnost, vzročna zveza, odgovornost), in v tem okviru z vprašanji, ali je toženka opustila dolžno ravnanje ter s tem ravnala protipravno in krivdno, in ali bi tožnik lahko preprečil nastanek škode.