Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).
Zatrjevana škoda tožnice je po njenih trditvah posledica tega dejanja, zaradi katerega ji je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti v najetem poslovnem prostoru. Ta škoda pa je lahko podana le v primeru, če je med tožnico in toženko v času menjave ključavnice obstajalo veljavno najemno razmerje. Če je najemna pogodba bila veljavno odpovedana, tožnica ni imela več pravnega temelja za uporabo poslovnega prostora, posledično ji ne bi mogla nastati zatrjevana škoda glede izgube dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060446
OZ člen 243. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek - povrnitev gmotne škode - ukrepi za zmanjšanje škode - zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje - stroškovna metoda - sečnja in spravilo gozdnega drevja
Dejstveni substrat tožbe, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, utemeljuje uporabo določbe četrtega odstavka 243. člena OZ. Ta oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine.
Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno odgovorilo na temeljno vprašanje, ali bi spravilo lesa po tožnikovih nepremičninah zanj predstavljalo nesorazmeren dodaten napor in stroške v primerjavi s spravilom lesa preko toženčevih zemljišč.
Sodišče se je utemeljeno osredotočilo (predvsem) na stroškovni vidik, saj je ta ob upoštevanju tožbene naracije prvenstven. Tožnik okoliščin v zvezi z dejansko porabo časa in ovirami zaradi naklona terena niti ni ustrezno konkretiziral. Navedba, da bi spravilo lesa preko njegove nepremičnine od njega terjalo nesorazmerno večji napor, je povsem posplošena.
delniška družba - ničnost sklepa nadzornega sveta - pogodbena odškodninska odgovornost - razlaga pogodbe - razlogi za odpoklic - protipravno ravnanje - kršitev pogodbe
Tožnika uveljavljata pogodbeno škodo, katere nastanek sta izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti (op. glej navedbe o prejemkih po pogodbah in trajanju mandatov) in ki je (čeprav je njena višina povezana s prejemki po pogodbi) ne gre enačiti s pravicami iz delovnega razmerja. Zahtevek za nadomestilo prejemkov iz delovnega razmerja (na podlagi delovnega razmerja), ki je bil pred delovnimi sodišči zavrnjen, ni zahtevek za plačilo odškodnine na pogodbeni podlagi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
Ker je toženec prijavo naredil na podlagi dogodkov, ki so se izkazano zgodili, mu ni mogoče očitati krivde, če je bila njegova ocena pravne kvalifikacije, kot pravnega laika, napačna. Toženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v povzročitev škode tožniku z namenom, da ga prizadene, ampak je bila vložitev ovadbe reakcija toženca na dolgotrajne tožnikove pritiske, ki so postajali vse bolj agresivni. Zato vložena ovadba ni bila protipravno oziroma nedopustno ravnanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec med hojo - zdrs na spolzkih tleh - vzrok padca in zdrsa - ni nevarna stvar - ekskulpacija - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - škoda - predvidljivost nastanka škode - običajni riziko - naključje
Protipravnega ravnanja toženkinega zavarovanca ni bilo, saj običajni riziki ne sodijo v kategorijo tiste objektivno predvidljive škodne nevarnosti, ki bi jo bilo treba preprečiti. Toženkinemu zavarovancu ni mogoče očitati, da bi opustil kaj, kar bi bil dolžan storiti. Tožnik ni dokazal, da bi bila pohodna površina kakorkoli nadobičajno zdrsljiva, zaradi materiala, naklona ali kakšnega posebnega madeža. Pritožnik se moti, da je bilo to dokazno breme na toženki, ki da se mora ekskulpirati. Tako bi bilo, če bi tožnik dokazal, da je škoda nastala zaradi nedopustnega ravnanja. Ni vsaka škoda taka, tj. posledica nedopustnega ravnanja nekoga drugega. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bila pri tožniku plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj je na razmeroma ozki in kratki poti, ki se le zelo rahlo spušča imel za oprijem na voljo tudi ograjo, ki pa je očitno ni uporabil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
ZFPPIPP člen 42, 42/1, 42/2, 42/4, 43, 44, 44/5. OZ člen 240.
slamnati direktor - višina škode - odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost članov uprave - poplačilo v stečaju glavnega dolžnika
Tako, kot se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge, tako se tudi dejanski direktor, ki družbo dejansko vodi in v njenem imenu sprejema poslovne odločitve, ne more razbremeniti svoje odgovornosti s sklicevanjem na slamnatega direktorja. V takem primeru sta družbi in upnikom solidarno odgovorna oba. Drugačna pravna ocena njunega položaja bi bila nepravična in bi celo spodbujala nedovoljena in nepoštena ravnanja odgovornih oseb.
Pri odškodninskem zahtevku ne gre za uveljavljanje zahtevka posameznega upnika kot oškodovanca, pač pa smiselno za zahtevek same družbe, ki ni bila ustrezno upravljana, in ji je v posledici nastala škoda. Po vsebini gre torej za terjatev stečajnega dolžnika, ki jo zoper povzročitelja (direktorja) lahko uveljavlja bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik.
Če ima upnik zgolj procesno (ne pa tudi materialnopravno upravičenje) uveljavljati odškodninski zahtevek v korist tretjega (stečajnega dolžnika), je logičen zaključek, da korist "na račun vseh upnikov" vključuje tudi nepoplačan del njihovih terjatev.
ZVPSBNO člen 15. ZPP člen 247, 274. ZDoh-2 člen 132. ZDoh-1 člen 141.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo nadomestila - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravnomočna odločitev o isti stvari - izločitev izvedenca - bančni depozit - obračun obresti - metoda izračuna - metoda računanja obresti - davčna obveznost - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Ugotovitev, da bi tožnik v primeru vezave 138.492,99 EUR v obdobju med 1. 1. 2002 in 7. 9. 2012 pri Banki, d.d. prejel 42.938,61 EUR, temelji na izvedenskem mnenju. Izvedenec je izhajal iz izračuna, ki ga je tožnik pridobil pred pravdo, in se nanj opiral v tožbi. V izračunu so upoštevane obresti za depozite, vezane nad eno leto; niso upoštevani posebni pribitki na obrestno mero; upoštevan je linearni (in ne konformni) način obračuna obresti; upoštevano je, da se obračunane obresti na letni ravni pripišejo glavnici (kapitalizacija); upoštevana je zakonska ureditev obdavčitve obresti.
Večji del postopka, ki se je dvakrat odvil do revizijskega presoje, je tekel o vprašanju, ali je bila storjena kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in ali je zatrjevana škoda v vzročni zvezi s toženkinim nedopustnim ravnanjem. O višini je tekel le zadnji del postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato je primerno, da se tožnikov uspeh ugotovi na podlagi ločenega upoštevanja uspeha po temelju in po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059673
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenziteta in trajanje strahu - zaposlitev - aktivno iskanje zaposlitve - osebno delovno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - izpovedba stranke - neizvedba dokaza - upravni postopek - odločba izdana v upravnem postopku
Tožnik kot izbrisani, mora v sodnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava izkazati vse predpostavke splošnega civilnega delikta. Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevano nastalo premoženjsko škodo.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - nezakonita razrešitev - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi - višina nastale škode - odpravnina - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi)
Za čas od nezakonite razrešitve do ukinitve AUKN je toženka po obrazloženem dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejel, upoštevati pa je treba tudi že izplačano odpravnino, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Presoja sodišč v upravnem sporu, da je bil akt o razrešitvi tožnika nezakonit, temelji na ugotovitvah, da v postopku razrešitve v DZ tožnik ni imel možnosti sodelovanja, saj na sejo Mandatno-volilne komisije ni bil vabljen, vabljeni predstavniki Vlade pa so na seji pisni predlog za tožnikovo razrešitev (s katerim je bil tožnik seznanjen in je nanj podal pripombe) še dodatno obrazložili, Mandatno-volilna komisija se do dodatnih očitkov ni opredelila in sklep o razrešitvi ni bil obrazložen. Dolžnost obrazložitve upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravno varovani položaj tožnika, izhaja iz določb ZUP, ravnanje DZ pa tudi ni bilo skladno z določbami Poslovnika DZ; DZ je kršil 22. člen Ustave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061478
OZ člen 3, 619, 622, 633, 633/2, 635, 637, 647. KZ-1 člen 223.
motorno vozilo - nakup avtomobila - stroški popravila - kupoprodajna pogodba - spor iz pogodbe o finančnem lizingu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij - pogodbena svoboda strank - razdrtje pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - dokazni predlog - sorodstveno razmerje - naročilo (nalog) - stopnja verjetnosti - lastnik stvari - ekonomski lastnik - pridržek lastninske pravice - jamčevanje za napake stvari - notifikacija napak - vložitev kazenske ovadbe - goljufija
V skladu z načelom svobodnega urejanja obligacijskih razmerij lahko podjemno pogodbo sklene vsakdo in ne le lastnik stvari.
Indične okoliščine, predvsem toženčeva aktivna vloga pri odobritvi in zavrnitvi posameznih popravil, z zadostno mero zanesljivosti kažejo na to, da je bil naročnik popravila toženec.
Toženčev samovoljni odvzem vozila iz posesti podjemnika je v kontekstu jamčevanja za napake mogoče razlagati na dva načina: bodisi, da je toženec s tem opravljeno delo prevzel brez kakršnegakoli grajanja napak, bodisi, da je s svojim ravnanjem brez utemeljenega razloga zavrnil pregled in prevzem izvršenega dela.
izbrisani - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države RS - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - izguba zaposlitve - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - dokaz z izvedencem finančne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Ker tožnik ni uspel izkazati, da je bil brezposeln zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povrnitev škode v višini denarne socialne pomoči. V tej zvezi je neupravičen njegov očitek sodišču prve stopnje, da je z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke kršilo pravilo postopka. S predlaganim izvedencem bi se lahko dokazovala le višina nastale škode, tožnik pa ni uspel dokazati že samega temelja toženkine odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaznega predloga tudi ustrezno obrazložilo.
odškodninsko pravo - poškodba delavca pri delu - mokra in spolzka tla
Na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, to škodo povrniti, tožnik pa mora dokazati vse elemente krivdne odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni dokazala obstoja mokrote in drsnosti ter nevarnosti tal.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - valorizacija odškodnine - vzročna zveza - pravno priznane oblike škode
Sodišče prve stopnje je zato, ob pravilni ugotovitvi, da so se bolečine v predelu ledveno-križne hrbtenice pojavile po škodnem dogodku in ker iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi imel težave s tem delom hrbtenice, ob nesporno ugotovljeni bolezenski okvari in mnenju izvedenca ter upoštevaje teorijo adekvatne vzročnosti upravičeno štelo, da vse posledice oziroma težave, ki so tožniku nastale po obravnavanem škodnem dogodku, izvirajo iz tega dogodka in tako tudi s strani izvedenca ugotovljene bolečine ledveno-križne hrbtenice.
Morebitne omejitve oškodovanca pri življenjskih aktivnostih in posledično duševno trpljenje, se upošteva pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Res se v skladu z večinsko sodno prakso duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko upoštevajo tudi v okviru neugodnosti med zdravljenjem oziroma pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja, kar poskuša pritožba utemeljiti s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 682/2014 z dne 2. 4. 2015. A je to v skladu s sodno prakso mogoče takrat, kadar zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.1 V nobenem primeru pa slednjega ni mogoče upoštevati v obeh postavkah odškodnine (t. i. v postavki telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter v postavki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti naenkrat), za kar se v tem delu v bistvenem zavzema pritožba.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00059143
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - protipravnost ravnanja upravnega organa - upravni postopek - uporabno dovoljenje - kvalificirana protipravnost - običajna metoda dela - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Glede na določbe Ustave RS in sodno prakso je treba zaključiti, da je materialno pravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem primeru ali je bilo opisano (posamično) ravnanje uslužbencev UE Ljubljana protipravno, torej ali je odstopalo od standardov upravnih postopkov, ki so uveljavljeni za pridobivanje uporabnega dovoljenja. Pri tem je treba biti posebno pozoren ali očitki (posamičnih) nepravilnih ravnanj (saj jih je več očitanih) gledano kot celota kumulirajo v protipravno ravnanje UE Ljubljana in s tem tožene stranke. Pri tem je kot merilo treba upoštevati običajno metodo dela in potrebno skrbnost, za katero je izhodišče standard dobrega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00058804
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2-14. ZZVZZ člen 87, 87/1.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - spoznavna stiska - domneva priznanja neprerekanih dejstev - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pomanjkljiva dokazna ocena - vzrok nezgode - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - kršitev metodološkega napotka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede konkretnih dejanskih okoliščin nezgode je treba upoštevati spoznavno stisko tožeče stranke, ki o okoliščinah nezgode ve samo toliko, kolikor je o njej zapisano v spremni dokumentaciji, nastali o in v zvezi z nesrečo. V takšni situaciji o okoliščinah nezgode ni uporabno pravilo o priznanju neprerekanih dejstev in tudi ne pravilo o prepovedi informativnih dokazov. Nasprotno, sodišče mora na podlagi dokaznega postopka ugotoviti, ne glede na trditve strank, kaj je vzrok nezgodi.
Nefiksacija koles ni v nikakršni logični vzročni zvezi z nezgodo. Ni namreč mogoče, da bi se oder zložil oz. sesedel skupaj, če zgolj kolesa ne bi bila zablokirana. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej odgovoriti na vprašanje, kakšen "nestrokovni premik" je sploh povzročil nezgodo. Seveda pa to ne more biti vsak premik s koleščki po prostoru, saj je ravno premikanje ena od značilnosti premičnega delovnega odra (lahko pa je to npr. premik odra, ki zajema njegovo razstavljanje in ponovno sestavljanje).
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, kaj je tisto, s čimer delavec ni bil seznanjen in kar ni zaobjeto že v izobraževanju delavca o varni uporabi delovnega odra (npr. zaradi določenih posebnosti konkretnega odra). Povedati bi torej moralo, katero konkretno pravilo (s katerim delavec ni bil seznanjen) bi nezgodo preprečilo.