OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00057746
OZ člen 103, 104, 105, 105/2, 625, 625/2, 648.. ZPP člen 8, 362, 362/2.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - pobotni ugovor - pogodbena odškodninska odgovornost - neutemeljen odstop od pogodbe - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
V zvezi s tem zaključkom je izhajalo iz materialno pravne podlage 648. člena OZ, ki ureja prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika. Glede uporabe tega določila se je sodišče prve stopnje sklicevalo na citirano sodno prakso, vendar je pri tem spregledalo, da se navedeno določilo smiselno uporablja samo glede vprašanja višine plačila, ki ga je dolžan naročnik podjemniku v primeru podjemnikovega odstopa od pogodbe.
protipravnost ravnanja - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - okoljska škoda - lastninsko preoblikovanje
Tožnica, ki je sicer občina, v predmetnem gospodarskem sporu ne vtožuje okoljske škode v smislu ZVO-1 in ZVO za čezmerno obremenitev okolja (glej 9. člen ZVO) oziroma škode, ki v primeru dovoljenega obrata presega krajevno običajne meje. Ne gre za škodo zaradi onesnaževanja okolja. Že zaradi navedenega je treba zavrniti vse tožničine pritožbene očitke, ki se nanašajo na zatrjevano odškodninsko odgovornost toženke na tej podlagi.
Tožnica vtožuje škodo (strošek), ki ji je nastala na lastnih (prej s strani toženke pogodbeno in neodplačno na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) prenesenih) nepremičninah zaradi izvršitve investitorju (tožnici) izrečene inšpekcijske odločbe. Tožnici je bila naložena ustrezna oddaja oziroma sanacija pri gradbenem posegu izkopane zemljine (nevarnega gradbenega odpadka). Za gradbeni poseg, s katerim so nastali nevarni odpadki, se je odločila tožnica sama in ob poznavanju dejstev o onesnaženosti zemljine. Rezultat oziroma vtoževana škoda ni nastala zaradi spornega delovanja toženke do leta 1970, ampak zaradi delovanja same oškodovanke, ki je z opisanim ravnanjem (izkopom zemljine kljub vedenju o njeni onesnaženosti in posledično povzročitvijo nevarnih gradbenih odpadkov) v vsakem primeru prekinila pravno relevantno vzročnost in je neutemeljeno sklicevanje na nekakšno zatrjevano naravno vzročnost (na obstoj težkih kovin v zemljini zaradi toženkine industrije). Nevarne gradbene odpadke je povzročila sama tožnica.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - povrnitev materialne škode - okvara zdravja zaradi poškodbe - soprispevek oškodovanca - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Odločitev je pravilno oprta na 86. člen ZZVZZ, po katerem ima tožnik pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe.
ZVarD člen 1, 2, 2/3, 4, 13, 13/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 42. ZDru-1 člen 14, 14/1.
denarna odškodnina - objava sodbe - sprememba statuta - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - prepoved diskriminacije - starost - starostna omejitev - kolesar - sodnik - licenca za opravljanje dejavnosti - soglasje - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminatorno obravnavanje - prenehanje - legitimen cilj - višina nadomestila - zastaranje zahtevka - trditveno in dokazno breme toženca - društvo
Izpodbijana odločitev ima materialnopravno podlago v določbah ZVarD.
Tožnik je navedel in izkazal dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je toženec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, toženec pa na drugi strani ni navedel in dokazal, da prepovedi ni kršil, oziroma da je za neenako obravnavo obstajal legitimen cilj, sorazmeren s posegom.
Z argumentom, da starostne omejitve na splošno niso diskriminatorne, saj veljajo tudi v drugih poklicih in dejavnostih, ni mogoče utemeljiti starostne omejitve, ki velja za kolesarske sodnike. Razlogi za starostne omejitve v različnih poklicih (dejavnostih) so različni, odvisni od narave in zahtevnosti posameznega poklica, zato z razlogi za starostno omejitev, veljavno za en poklic, ni mogoče pojasniti (upravičiti) starostne omejitve, ki velja za drug poklic.
Pravilo, ki zaključek kariere kolesarskega sodnika veže na izpolnitev določene starosti, po stališču pritožbenega sodišča samo po sebi ni diskriminatorno. Kot diskriminatorno se je izkazalo šele v konkretni procesni situaciji, torej v razmerju med tožnikom in tožencem. Za zahtevek, s katerim zasleduje generalno preventivne koristi drugih oseb, ki bi jih sporno pravilo utegnilo prizadeti, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, zato je tožba v tem delu nedopustna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Prisojeno nadomestilo zaradi diskriminacije je znotraj zneskovnega razpona (500 EUR do 5000 EUR), določenega v drugem odstavku 39. člena ZVarD. Niti tožnikove pritožbene navedbe niti ugotovljene okoliščine primera ne utemeljujejo spremembe te odločitve. Sodišče prve stopnje je pri določanju višine nadomestila upoštevalo vse relevantne okoliščine (več let trajajočo diskriminacijo, nemožnost sojenja na kolesarskih tekmah, toženčevo neodzivnost na opozorila o diskriminaciji, izražena s strani zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic, tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), s tem, ko je okoliščine konkretnega primera primerjalo z okoliščinami v zadevi VSL II Cp 1016/2021, pa je prisojeno nadomestilo tudi umestilo v širši okvir.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor o zastaranju zahtevkov za prenehanje diskriminacije (velja splošni petletni zastaralni rok, saj ZVarD, ki je glede na ZDru-1 lex specialis, ne določa enoletnega zastaralnega roka, poleg tega v tretjem odstavku 2. člena izključuje uporabo drugih zakonov, če so za diskriminirano osebo manj ugodni), in s katerimi se toženec v pritožbi niti ne sooči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057657
OZ člen 186, 186/2, 963. KZ-1 člen 38, 38/2, 217, 217/1. ZPP člen 14.
zakonita subrogacija - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - kaznivo dejanje prikrivanja - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - odgovornost za škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - temelj odškodninske odgovornosti - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine
Toženec bi lahko z ostalimi povzročitelji škode odgovarjal le za povzročitev škode, ki ustreza vrednosti predmetov, ki jih je prikril.
Ker toženec ni bil obsojen kot pomagač pri storitvi kaznivega dejanja velike tatvine, in ker je kaznivo dejanje prikrivanja povezano s predmetom kaznivega dejanja (z ukradeno stvarjo), ne s prikrivanjem storilca kaznivega dejanja tatvine, ugotovitev, da je toženec prikril dele ukradenega vozila in ukraden računalnik (njegov delež glede na celotno povzročeno škodo je torej znan), ne zadošča za sklep o njegovi odškodninski odgovornosti za vso škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja velike tatvine.
Aktivno ravnanje (opustitev) v smeri preprečitve identifikacije storilca kaznivega dejanja velike tatvine (oviranje odkritja odgovorne osebe za nastalo škodo) je tožencu mogoče očitati zgolj v zvezi s prikrivanjem delov ukradenega vozila in ukradenega računalnika. Glede na podano trditveno podlago bi lahko toženec le v tem obsegu skupaj s povzročiteljem škode odškodninsko odgovarjal za škodo, ki izvira iz »tujega« kaznivega dejanja. Kot je bilo že izpostavljeno, pa tožnica te škode ni zajela v svoj regresni zahtevek.
OZ člen 154, 922, 922/1, 944, 965. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odgovornost imetnikov motornih vozil - direktna tožba proti zavarovalnici - potek prometne nesreče - nastanek zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - prirejena prometna nesreča - namerna povzročitev zavarovalnega primera - povrnitev škode - pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravila o prednosti - kršitev metodološkega napotka
Toženka je ugovarjala, da poškodbe na tožnikovem vozilu niso nastale v zatrjevanem škodnem dogodku. Omenjeni ugovor toženke vsebinsko pomeni ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da ima zavarovalnica tudi zoper tožnika kot oškodovanca, ki sicer ni stranka pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, vendar pa vstopi v zavarovalno razmerje v trenutku nastanka zavarovalnega primera, ugovor, da je njena odgovornost izključena oziroma da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice). V omenjeni sodni praksi je šlo za primere t.i. prirejenih prometnih nesreč, ko zavarovalni primer ni nastal, ker prometna nesreča ni bila neodvisna od volje pogodbenikov (prvi odstavek 922. člena OZ). V določilu 944. člena OZ je določeno, da je odgovornost zavarovalnice izključena, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec (tožnik) povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro. Utemeljenost ugovora nenastale pravice mora torej temeljiti na ugotovitvi o upravičenčevi (tožnikovi) namerni povzročitvi zavarovalnega primera ali povzročitvi s prevaro. Dokazno breme te ugotovitve nosi zavarovalnica (toženka).
Sodišče prve stopnje je pri oblikovanju dokazne ocene izpovedi obeh udeležencev prometne nesreče in zaključku, da sta neživljenjski in nelogični, prezrlo ugotovitve izvedencev in izpovedi obeh udeležencev ni primerjalo in presojalo skupaj z njimi oziroma celovito (kršitev pravila iz 8. člena ZPP), določeni dejanski zaključki pa so z ugotovitvami izvedencev tudi nasprotni ali pa te niso pravilno povzete (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00058321
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 156, 156/1, 206, 206/1-1, 206/2, 213, 213/1, 214, 214/1.
kazenski postopek - identično dejansko stanje - ni predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pravno odločilna dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - zavrnitev dokaznih predlogov - najemna pogodba - običajna poslovna praksa - odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - separatni stroški
Tožeča stranka ni podala konkretnih trditev o tem, kako naj bi tožena stranka izrabila zaupanje prokurista ‒ katera dejanja tožene stranke so bila tista, zaradi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je tožena stranka zlorabila zaupanje, tako ni zadostila trditvenemu bremenu glede nedopustnega ravnanja. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov odveč.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nateg vratnih mišic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - navedbe v odgovoru na pritožbo
Izvin in nateg vratne hrbtenice, udarnina in izvin palca leve roke, udarnina in izvin desnega zapestja, udarnina in izvin desnega kolena: presoja višine denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti, zmanjšanje življenjske aktivnosti in sekundarni strah.
Toženka je sicer v odgovoru na pritožbo izpostavila, da je bil trk izredno blag in da takšen trk načeloma sploh ne povzroča nikakršnih poškodb in nevšečnosti, niti zmanjšanja življenjske aktivnosti. S tem se je toženka spustila v obstoj vzročne zveze. Vendar izpodbijanje obstoja vzročne zveze ni stvar odgovora na pritožbo, temveč pritožbe, ki pa je toženka ni vložila. Toženkinega odgovora na pritožbo pa ni mogoče obravnavati kot pritožbo, saj je bila ta vloga vložena prepozno, da bi lahko predstavljala pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00057903
ZPP člen 7, 180, 212, 214, 214/1, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 375, 381. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - najemna pogodba - sprememba višine najemnine - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - razlaga pogodbe - jasna določba - pomota - sodba presenečenja - neprimeren dokaz - prenehanje najemnega razmerja - priznano dejstvo - dvojni obračun obresti - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitveni rok - odškodninski zahtevek - dokazno breme - izvršilni stroški
Z ugotovitvami o naknadni spremembi višine najemnine je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank in s tem kršilo razpravno načelo (7., 180. in 212. člen ZPP). Kršitev razpravnega načela je po sodni praksi praviloma relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP). Na odločitev vpliva, če je lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe. V obravnavanem primeru je vplivala, saj je sodišče prve stopnje odločilo izključno ob upoštevanju dejstev, ki jih ne bi smelo vključiti v dejansko podlago svoje sodbe (ki je bila zato sodba presenečenja).
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V obravnavani zadevi je razlaga, ki jo stranki pripisujeta 2.2. členu najemne pogodbe, sicer diametralno nasprotna, vendar pa je navedena določba jasna. Zato se pri razlagi te določbe ne more uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV, razdelek C, točka 6.3.1.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - varnostni pas - delo na višini - organizacija dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprerekana dejstva - neizvedba dokazov - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote
V konkretni zadevi je treba najti konkretno pravilo z ustreznega področja (ali pa ga konstruirati iz načela prepovedi povzročanja škode) ter konkretno opisati očitek opustitvenega delikta, tožnica pa ni podala niti trditev v smeri, da bi se to delo običajno ali po kakih posebnih pravilih stroke ali navodilih proizvajalca konkretnega opažnega sistema tako opravljalo. Odgovornosti namreč ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode, temveč bi tožnica morala izkazati, da so se toženke zavedale konkretnih pomanjkljivosti v organizaciji dela, zaradi katerih je obstajala velika možnost nastanka škodnih primerov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058474
ZDR-1 člen 4, 179, 179/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odvzem prostosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik je navajal, da ga je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi toženec napotil na delo v Avstrijo, kjer je prvi teden zaposlitve opravljal delo. Dne 6. 6. 2019 se je skupaj s sodelavcem vrnil v Slovenijo, saj so bila dela na objektu zaključena. Nato je 7. 6. 2021 in 10. 6. 2021 delo opravljal v Sloveniji, v ponedeljek, 11. 6. 2019, pa so pričeli delati na delovišču v A. Okrog 10. ure je na delovišče prišla finančna policija, pri pregledu pa je bilo ugotovljeno, da dokumentacija ni urejena. Zaradi navedenega mu je bila odvzeta prostost, nato pa je bil deportiran v Bosno in Hercegovino, katere državljan je.
Pritožba utemeljeno navaja, da ravnanje tretje osebe ne more vplivati na razmerje med tožnikom in tožencem in izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja, ki ni poskrbel za to, da bi njegovi delavci delo opravljali na delovišču, ki bi imelo urejeno dokumentacijo.
Dokazni predlog je bil predlagan povsem pavšalno in nesubstancirano. Postavitev izvedenca medicinske stroke ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev. Izvedenec tako ne more sam iskati nekih potencialnih zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledica izbrisa, lahko pa preveri, če so zdravstvene težave, ki jih zatrjuje oškodovanec, povezane s tem.
Ugotovljene okoliščine primera ne opravičujejo odškodnine v prisojeni višini. Tožnik zaradi izbrisa ni imel urejenih osebnih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja, ni mogel odpreti bančnega računa, duševno je trpel zaradi neurejenega statusa in ga je bilo strah za prihodnost. Na drugi strani je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 132 mesecev, vendar se je izbrisa zavedal in zaradi njega trpel le od leta 1998 do leta 2003, od tega je leto dni preživel v zaporu ter je v tem obdobju opravljal priložnostna dela, pri čemer pa ni dokazal, da se je želel ali poskušal redno zaposliti. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa zato znaša 8.600 EUR, kar v času sojenja predstavlja 6,3 neto plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062861
OZ člen 168, 168/4, 240, 346, 579. ZPP člen 216, 352, 352/3. ZZ člen 49. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka (2003) člen 24. Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev (2012) člen 1.
škodni dogodek - tatvina - umetniške slike - premoženjska škoda - posodbena pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - vrnitev umetniških slik - varovanje muzejskih zbirk - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - oprostitev dolžnika odgovornosti - alarmni sistem - izključitveni razlog - odgovornost zavoda - subsidiarna odgovornost - načelo profesionalne skrbnosti - subjektivna vrednost - sporna višina odškodnine - določitev cene - zavarovalna vrednost - dokaz s sodnim izvedencem - prosta presoja dokazov - drugo izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Glede na dejstvo, da je bila slika ukradena prvo toženi stranki, ki se profesionalno ukvarja z muzejsko galerijsko dejavnostjo, je pravilen zaključek, da prvo tožena stranka ni uspela dokazati ekskulpacijskih razlogov, zaradi katerih bi bila prosta odgovornosti za nastalo škodo. Ona je nadzorovala svoje prostore, zagotavljala varnostne mehanizme in poznala oz. bi morala poznati obseg tveganj. Tožeča stranka, ki ji je sliko izročila v neodplačno rabo, ni imela nobenega vpliva na te okoliščine.
Glede na področje dela, katerega specifičnosti so izpostavljene zgoraj, je bilo prvo izdelano mnenje smiselno preveriti s še eno oceno vrednosti. Rezultat cenitve potrjuje, da je bilo drugo mnenje potrebno. Ni pa razlogov za postavitev novega, tretjega izvedenca, saj nobena od strank ne zatrjuje in ni pričakovati, da bi rezultat njegovega mnenja bistveno odstopal – bodisi navzgor, bodisi navzdol – od vrednosti, ugotovljene po že angažiranih izvedencih.
Primerljivih prodaj ni, saj je večina umetnostno pomembnih Groharjevih del, ki se nahajajo v razstavnih katalogih (taka je tudi obravnavana slika), že v javnih muzejsko galerijskih zbirkah in se ne pojavljajo na trgu.
Stopnička v poslovnem prostoru je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega, dodatnega ukrepanja, kot je talna oznaka (nalepka). Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padel tožnik, očitno pogosteje ni prihajalo, vsaj tožnik česa takega ne trdi. Zgodi se, da kdo kdaj spregleda rob ali stopnico, a če to ni posebej nepričakovano, gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216. SZ-1 člen 94. OZ člen 190.
najemno razmerje - najemna pogodba - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - prenehanje najemnega razmerja - obveznosti najemnika - vrnitev stanovanja - vrnitev v prejšnje stanje - čiščenje prostorov - poškodovanje tuje stvari - popravilo poškodovane stvari - odtujitev stvari, dane v najem - kršitev procesnega prava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dejanska trditvena in dokazna podlaga - prosti preudarek - obrazložitev dokazne ocene - opredelitev do izjave - opredelitev do dokazov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Toženka je s tem, ko stanovanja ni predala v takšnem stanju, kot ga je prejela, kršila najemno pogodbo.
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ni podane ne krivde ne protipravnosti njenega ravnanja. Ker ni skrbela za primerno čistočo stanovanja, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je ravnala malomarno (krivdno). S tem, ko je opustila dolžno skrbnost, pa je obenem ravnala protipravno, saj je možnost nastanka škode predvidljiva posledica njene opustitve. Elementa krivde in protipravnosti se namreč pri opustitvenih ravnanjih tesno prepletata.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058471
OZ člen 174, 179.
plačilo odškodnine - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - odmera višine odškodnine - vzročna zveza - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi ugotovil, kako intenzivno posttravmatsko stresno motnjo je tožnica v posledici nezgode utrpela. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi sicer dopolnila svojo trditveno podlago še z vidika posttravmatske stresne motnje, vendar so navedbe o njenih psihičnih težavah med zdravljenjem zelo splošne in brez kakršnihkoli dokazov, da je potrebovala zdravniško pomoč. Tožnica tudi, ko je bila zaslišana kot stranka, v zvezi s svojim psihičnim stanjem ni izpovedala nič določnega. Ker tožnica ni postavila niti ustrezne trditvene podlage in tudi ni predložila ustrezne zdravstvene dokumentacije, ki bi kazala na posttravmatsko stresno motnjo, je predlagani dokaz informativne narave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00057012
ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 208. ZCes-1 člen 13, 14.
rekonstrukcija ceste - razlastitev nepremičnine - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - parcelacija zaradi razlastitve - evidentiranje meje - neurejena meja - manjvrednost nepremičnin
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - odvetniška tarifa - vrednost točke - zavrnitev soglasja - obrazložitev akta - javni interes - ministrstvo
Glede sprememb višine odvetniške točke po 13. členu OT ni avtomatizma in da je treba upoštevati interese poklicnega združenja odvetnikov, ustavni položaj odvetništva, ki vpliva tudi na pravice strank postopkov pred sodišči, kar je pomemben vidik javnega interesa, in s tem javni interes. Povedano drugače in poenostavljeno, višina odvetniške točke ni nekaj, kar bi se lahko reševalo le v okviru nekaterih okoliščin, ki jih tožnice v pritožbi selektivno povzemajo, ampak je treba pri dvigu točke upoštevati širši kontekst. Kvalificirano protipravnost ravnanja države oziroma v konkretnem primeru ministra morajo zatrjevati in izkazati tožnice in za predmetno ne zadošča, da izpostavljalo le nekatere okoliščine, ki so jim lahko v korist, zanemarjajo in izogibajo pa se dejstvom, ki kažejo na pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazana (kvalificirana) protipravnost ravnanja države. Minister je 11.1.2016 ocenil, da ni podanih pogojev za podajo soglasja k predlaganemu dvigu točke, in iz spisa ne izhaja, da pri tem ni upošteval javnega interesa in da je ravnal arbitrarno, samovoljno, politično, ipd.. Predmetnega ne spremeni pritožbeno obširno zavzemanje, da je bila odločitev ministra procesno pomanjkljiva (op. ni spoštoval standarda obrazloženosti, ki je bil izpostavljen v upravnem postopku) in morebiti materialnopravno napačna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.