odgovornost pri nesreči - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obseg povrnitve škode - deljena odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in motorista - nastanek nezgode - prehitevanje drugih motornih vozil
Tožnik je pred sabo videl ustavljeno vozilo in za njim motorno kolo. Spregledal je zavorne luči avtomobila in smerni kazalec, se odločil obvoziti avtomobil in motorno kolo, ne da bi preveril, zakaj sta se vozili pred njim ustavili. Če bi motor ustavil, tako kot je to storil voznik motornega kolesa pred njim, do prometne nesreče ne bi prišlo. Povzročitelj nevarne situacije je zato tožnik, ki se je odločil prehitevati vozilo in motorno kolo po levi strani, čeprav so zgoraj ugotovljene okoliščine dajale dovolj podlage za sklepanje, da bo zavarovanec tožene stranke naredil premik v levo.
Za odločitev v tej zadevi ni bistvenega pomena ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo svoje vozilo popolnoma ustavil, ali pa le za nekaj sekund tako zmanjšal hitrost, da je moralo motorno kolo, ki je vozilo neposredno za njim, ustaviti. Ravnanje tožnika, ki svoje vožnje ni prilagodil prometni situaciji, pomeni odločilen vzrok za nesrečo, zato nosi večji delež odgovornosti, in sicer 80 %.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 13.
potovanje z vlakom - sestop iz stoječe lokomotive - poškodba potnika - odškodninska odgovornost zavarovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - odmera pravdnih stroškov - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči
Odmera višine nepremoženjske škode.
Pretežni del postopka je tekel v zvezi z ugotavljanjem temelja samega zahtevka, s katerim je tožnica uspela v celoti, zato je treba tožnici priznati stroške glede na uspeh po temelju in po višini, torej 60% uspeh.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - delovna nesreča delavca podizvajalca - delovna nesreča gradbeni oder - gradbeni oder brez varovalne ograje - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo in njegove meje - znižanje odškodnine
Ker v obravnavni zadevi gradbeni oder sam po sebi ni nevarna stvar, zavarovanec toženke ne more biti objektivno odgovoren, čeprav ga je postavil in je bil njegov lastnik. Prav tako ni podana njegova odgovornost iz nevarne dejavnosti (opravljanja fasaderskih del), saj zavarovanec toženke ni bil tisti, ki se je s to dejavnostjo ukvarjal. To je obratovalec, tisti, v čigar interesu se je določena nevarna dejavnosti opravljala.
Sodišče prve stopnje glede na stanje odra, ki je razvidno iz fotografij, za zaključek o neustreznosti odra upoštevajoč določbe Uredbe ni bilo dolžno postaviti izvedenca gradbene stroke in izvedenca za varstvo pri delu. Nenazadnje je šlo za tožnikova dokazna predloga, toženka pa se na neizveden dokaz nasprotne stranke ne more sklicevati. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva toženke opozoriti, naj predlaga postavitev izvedenca, saj bi to lahko storila že med postopkom, najkasneje pa ob zaključku glavne obravnave, ko je bilo jasno, da sodišče tega tožnikovega dokaza ne bo izvedlo.
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, zmanjšanje življenjske aktivnosti). Soprispevek oškodovanca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070591
ZDR-1 člen 45, 179. OZ člen 131, 135. ZVZD-1 člen 7.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - izključna odgovornost oškodovanca
Tožnik je bil usposobljen za varno delo, montažo gradbenih odrov ter delo strojnega ometanja. Na voljo je imel tudi vsa sredstva (ali toženkina ali pa od podizvajalca). Postavil je neustrezen, preozek delovni oder, ki pa ni bil vzrok nesreče. Do nje je prišlo zato, ker tožnik ni uporabil ustrezne lestve, da bi se na oder povzpel.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tožnica s pritožbenimi očitki usmerjenimi v posamezne izseke njene izpovedbe in izpovedb prič ni vzbudila dvoma, da katera od pomembnih okoliščin v sodbi ne bi bila ovrednotena ali da ji ne bi bila dana prava teža.
pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - nepopoln izrek - nedovoljena pritožba zoper sodbo - neizkazanost pravnega interesa - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - prekluzivni rok - prenizka odškodnina - napačna uporaba materialnega prava
V izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela - tistega, ki ga tožeča stranka izpodbija s pritožbo, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka želelo zavrniti. Pritožba je v delu, kjer izpodbija neobstoječi zavrnilni del sodbe, nedovoljena. V takšnih primerih pride v upoštev le izdaja dopolnilne sodbe.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPŠOIRSP člen 7, 11, 11/1. ZPP člen 8.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - upravni postopek - čas, za katerega se prizna odškodnina - pavšalna odškodnina - uporaba ZPŠOIRSP - odškodninska odgovornost države - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - meritorna odločitev o zahtevku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - nezadostna trditvena podlaga - nedokazane trditve - prepričljiva dokazna ocena
Tožnik je zaradi izbrisa trpel običajne, splošno predvidljive nevšečnosti, ki jih je zakonodajalec ovrednotil v pavšalnem znesku odškodnine, ki je bila tožniku že priznana v upravnem postopku.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost - pouk o pravnih jamstvih - zapisnik kot javna listina - pavšalne pritožbene navedbe - določnost tožbenega zahtevka - prepričljiva dokazna ocena - primerna višina odškodnine - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Razpon odškodnin v primeru podobnih nedopustnih ravnanj je med 12 in 80 povprečnih neto plač, pri čemer so bile nižje odškodnine prisojene v primerih, v katerih je šlo za posamezna ravnanja. V primerih, v katerih so se dejanja ponavljala v obdobju več let, so bile odškodnine večinoma višje od 35 povprečnih neto plač, kot je bila prisojena v tej zadevi.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazi in dokazovanje - nepredvidljivost - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Četudi iz izpovedb (še posebej domačinov, tudi toženca) izhaja, da je veter začel pihati nenadoma in v nekaj minutah dosegel veliko moč, kar hkrati pojasnjuje, zakaj je bila plaža kljub temu polna, je hkrati razvidno, da takšen potek dogodka v poletnem času in obmorskem mestu ni nič nenavadnega. Toženec je sam izpovedal, da takšen veter zapiha skoraj vsako poletje, enkrat do dvakrat. Ob hkratnem izpovedovanju, da je imel skoraj deset let postavljeno stojnico na istem mestu ob plaži (in je splošno znano, da tam veter piha še močneje), je očitno, da dogodek zanj ni bil nepredvidljiv. Prav tako pa ni izkazano, da bi veter odstopal od intenzivnosti, ki so je ljudje tam vajeni. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da nepredvidljivost dogodka (kot bistven element višje sile) ni dokazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00069419
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo - nevarna stvar - krivdna odgovornost delodajalca za delavca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki, pravilno zaključilo, da do škodnega ni prišlo zaradi namestitve palete s strani delavca, temveč zaradi tega, ker je tožnica hodila po sicer predhodno prazni, a neoznačeni poti, in da je delavec v danih okoliščinah ravnal, tako kot je bilo treba (paleto je postavil na za to predvideno mesto). Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o strokovnosti mnenja izvedenke, da na nastanek poškodbe ne vpliva dejstvo, da je bil del podesta, na katerem je stala tožnica, nekoliko prekrit s platojem, ki je bil nameščen čez paleto. Če bi namreč tožnica sledila talnim oznakam in se gibala pravilno, je namreč zelo malo verjetno, da bi se spotaknila ob rob platoja, saj delavci pri hoji po podestu ne hodijo po robnem delu podesta.
tožba za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt enega od staršev - sporna višina nepremoženjske škode - obseg duševnih bolečin - neizvedba predlaganih dokazov - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - pravična denarna odškodnina - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo medsebojno navezanost in tesno povezanost tožnice z očetom. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica ob smrti očeta stara 26 let. Skupaj s svojim partnerjem je živela pri starših, bila je tudi že zaposlena. Naredilo je tudi ustrezno primerjavo z zadevo VSL I Cp 2126/2021 z dne 31. 5. 2022, kjer je bila na podlagi istega škodnega dogodka tožničinemu bratu zaradi smrti očeta prisojena odškodnina v višini 21.000,00 EUR (16,7 povprečnih neto plač), pri čemer je sodišče upoštevalo posebne okoliščine o povezanosti med sinom in očetom, saj je bil oče njegov trener in ga je spremljal na njegovi športni poti, poleg tega sta bila z očetom še dodatno povezana preko skupnega interesa na področju multimedijev. Tožničin brat se finančno še ni osamosvojil. V konkretnem primeru pa sodišče pri tožnici posebnih okoliščin ni ugotovilo, zaradi česar ji je bila prisojena nekoliko nižja odškodnina.
Po delnem znižanju pravično denarno zadoščenje ob uporabi že navedenih določb materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča predstavlja odškodnina za tožniku nastalo škodo v obravnavanem škodnem dogodku v višini 4.500,00 EUR, kar upoštevaje razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavlja približno 3,2 povprečne neto plače. Tako odmerjena odškodnina je, glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo primera s primerljivo škodo, v ustreznem razmerju z odmerjenimi odškodninami za nekoliko večji oz. za nekoliko manjši obseg utrpele škode.
Zakon določa pogoje, ki morajo biti podani, da se na račun varnosti pacienta in drugih, ki bi jih utegnil ogrožati, lahko poseže v njegove druge temeljne pravice, zlasti do osebne svobode oz. do svobode gibanja. Ali so ti pogoji dejansko podani v vsakem konkreten primeru, pa je primarno strokovno vprašanje (ali ima pacient moteno presojo realnosti in kontrole svojega ravnanja, ali ima duševne motnje), ki ne more biti regulirano z nekakšnimi pravnimi smernicami, za katere se zavzema pritožba.
Da bi bil tožnik ob premestitvi tako močno blodnjav in vznemirjen, da bi bila ustreznejša njegova oskrba na zaprtem oddelku, ni potrdila nobena priča, niti to ne izhaja iz zdravstvene dokumentacije ali poročila komisije za izredni nadzor.
Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s spregledanimi trditvami tožnice (da je tožnica kot protipravno ravnanje očitala bistveno več kot zgolj neodzivnost toženke na njena SMS obvestila in sporočila), je torej neutemeljen. Glede na to, da je bila najprej obveznost tožeče stranke po sodni poravnavi v okviru šestmesečnega roka pisno in tudi to zgolj okvirno naročiti dela, česar ni storila, že osnovna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, protipravnost ravnanja toženke, ni podana. Sodišče prve stopnje je torej ostale dokazne predloge utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne. Tožnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj in v zvezi s čim bi bilo zaslišanje odvetnika C. C. za odločitev v zadevi še relevantno ter kako bi na odločitev vplivalo, zato je tudi pritožbeni očitek o tovrstni kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
škodni dogodek - odškodnina za nepremožensko škodo - sum storitve kaznivega dejanja - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku - delo policista - zbiranje obvestil - hišna preiskava - uradni zaznamek - javni uslužbenec - neresnični podatki - dokazni postopek - dokaz s pričami - dokazna ocena - rezultat dokazovanja
Kadar je v pravdi izvedenih več dokazov je razumljivo, da so med njimi lahko nasprotja in neskladja. Ker predstavlja najpogostejši dokaz zaslišanje prič in strank, kjer človeškega dejavnika ni mogoče izključiti, marveč je njegov sestavni del, je popolnoma razumljivo, da rezultat dokazovanja ni in ne more biti geometrijsko natančno usklajen.
odgovornost delodajalca - škodni dogodek - padec z gradbenega odra - vzrok za nastanek škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - dokazovanje - dokazi in dokazovanje
Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.
OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 243, 254.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - normalen tek stvari
V točkah 18 do 27 obrazložitve izpodbijane sodbe je pojasnilo vsa odločilna dejstva za presojo, da vzročna zveza ne obstoji, saj je imela tožnica možnost, da glede na takratno stanje zadeve pridobi gradbeno dovoljenje za objekte, ki so bili predvideni v takrat veljavnem lokacijskem načrtu za območje poslovno obrtne cone A. Res je, da je bila tožnica s strani toženke obveščena, da slednja ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja, zaradi česar po trditvah tožnice naj ne bi bilo mogoče izvesti načrtovane dejavnosti, a to po pravilni razlagi izpodbijane sodbe še ne pomeni, da je prav to razlog za škodo, ki je tožnici nastala z odstopom pogodbenikov od sklenjenih predpogodb. Tožnica po lastni odločitvi ni niti začela s pridobivanjem projektne dokumentacije, pri čemer dokazni postopek ni pokazal, da bi se pridobivanje dokumentacije (zaradi nerealizirane Inšpekcijske odločbe) ustavilo že na samem začetku. To pa pomeni, da tožnica po pravilni razlagi izpodbijane sodbe za škodo odgovarja sama, saj je s svojim ravnanjem (ko ni izvedla ustreznih aktivnosti v zvezi s planiranimi investicijami, ki so botrovale odstopom od predpogodb) povzročila njen nastanek. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pojasnilo, da je bilo tožnici znano stanje spornih parcel, pa se je kljub temu v obeh predpogodbah zavezala, da bo kot prodajalka obema kupcema v določenem času dostavila listine, iz katerih po razvidna realizacija Inšpekcijske odločbe. To pa pomeni, da je obe predpogodbi sklenila z védenjem o vsebini citirane Inšpekcijske odločbe, pri čemer po pravilni razlagi izpodbijane sodbe sama ni začela z ustreznimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem tudi postopki za pridobitev projektne dokumentacije, pa čeprav bi to v skladu s strokovnimi ugotovitvami izvedencev lahko storila.
Sodna praksa je povsem enotna, da strankina pravica do izjave iz prvega odstavka 5. člena ZPP sodi v okvir ustavnega procesnega jamstva do poštenega in kontradiktornega sodnega postopka iz 22. člena URS. Ta pravica ni izčrpana že z možnostjo postavljanja trditev, pravnih stališč, dokaznih predlogov ter dopustitvijo opredelitve do trditev in stališč nasprotne stranke ter do izvedenih dokazov, pač pa šele, ko sodišče vse bistvene navedbe stranke vzame na znanje, jih pretehta in se do njih v odločbi tudi opredeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00069311
ZPP člen 184, 186. URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost države - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zakonodajna protipravnost - učinkovito sodno varstvo - razdružitev postopkov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravno priznana nepremoženjska škoda - duševno trpljenje oškodovanca - nekonkretizirane navedbe - škoda ni izkazana - pravno neodločilne trditve - povišanje tožbenega zahtevka - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli
Škoda kot ena od predpostavk v tem postopku vtoževane odškodninske odgovornosti toženke ni izkazana, zato se sodišču prve stopnje ni bilo treba podrobno opredeljevati glede navedb, s katerimi je toženka utemeljevala zakonitost ravnanja državnih organov v zakonodajnem postopku.