denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - končni uspeh strank v postopku - vračunavanje obveznosti na podlagi delnega poplačila - vračunavanje delnega plačila - vračunavanje obresti in stroškov
Sprejeta odločitev je napačna, ker ni bilo upoštevano, da je tožena stranka med pravdo že poravnala del svojih obveznosti, ki jih je bila dolžna izpolniti po sodbi. Posledično je nepravilno ugotovljen uspeh strank v pravdi. Tožeča stranka ne na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku ni prerekala navedb toženke, podprtih z listinskimi dokazi o datumu plačila nespornega zneska, višini in prejemu delnega plačila. Ker gre torej za nesporna dejstva, ki izhajajo tudi iz listin, o katerih se je imela tožena stranka možnost izjaviti v postopku, a jih sodišče prve stopnje ni presodilo, je pritožbeno sodišče lahko samo spremenilo sodbo tako, da je navedene listine upoštevalo in opravilo preračun obveznosti, ki bi jih morala tožena stranka glede na delno plačilo in obveznosti po sodbi še poravnati tožeči stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073555
ZVZD-1 člen 38, 38/1. OZ člen 171, 179, 185, 299, 299/2, 378. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delavca - nasprotna tožba - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda - stroški za izvedbo dokaza - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je bil glavni vzrok za nastanek škodnega dogodka tožnikovo nepravilno pregledovanje, mazanje in vzdrževanje dvižne gredi. Po presoji sodišča prve stopnje je to zaradi opustitve dejanskega (funkcionalnega in praktičnega) nadzora delno posledica neskrbnega ravnanja toženke. Dodatno tveganje je zagotovo povzročil tožnik, ki pri delu ni upošteval navodil toženke za varno upravljanje razkladanja apnenčeve moke. Poleg že navedenih okoliščin je pomembna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dodatno obremenil dvižno gred s pretežkim tovorom. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin primera je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnikov prispevek k škodnemu dogodku znaša vsaj 80 %.
Za tek zakonskih zamudnih obresti je tudi pri premoženjski škodi odločilen izvensodni opomin oziroma, v tem primeru izvensodni zahtevek za plačilo odškodnine, na katerega drugi odstavek 299. člena OZ v zvezi s 378. členom OZ veže nastop zamude in tek zakonskih zamudnih obresti.
Stroški izvedencev in prevodov listin so nastali neodvisno od višine tožbenih zahtevkov iz naslova odškodnine, ki ju uveljavljata stranki, in se glede na prvi odstavek 38. člena ZDSS-1 ne odmerijo glede na doseženi uspeh v sporu.
denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, predvsem iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sledilo tako imenovani teoriji jajčne lupine, po kateri je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da degenerativne spremembe niso pravno relevanten (so)vzrok za nastanek škode, kadar so (1) neme, torej da oškodovanec zaradi njih pred škodnim dogodkom ni imel nobenih težav, in (2) so se manifestirale zaradi škodnega dogodka. Ta dva pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Iz sodne prakse pa je mogoče izluščiti še tretji pogoj, in sicer, da so se prej neme degenerativne spremembe izrazile ob samem škodnem dogodku oziroma neposredno po njem.
MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00074526
OZ člen 131, 243. ZPacP člen 20. ZPPDČT člen 3, 19, 20, 40. Pravilnik o uvrstitvi oseb na čakalni seznam zaradi zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa (2016) člen 6, 10, 19.
odškodninska odgovornost - medicinska strokovna napaka - medicinski zaplet - strokovna napaka v postopku zdravljenja - okužba z bakterijo - pojasnila dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - uvrstitev na čakalni seznam
Razumno je domnevati, da posebna dodatna seznanitev, da poleg že sicer visokega splošnega tveganja za nastanek rakavih obolenj zaradi jemanja imunosupresivnih zdravil po transplantaciji (na katerega je bil bolnik opozorjen), obstaja tudi izjemno nizko tveganje za nastanek rakavega obolenja zaradi prenosa rakavih celic po darovanem organu, pri bolniku ne bi povzročila dileme glede strinjanja s posegom. Pojasnilna dolžnost, ki ni vsebovala navedenega opozorila, je bila pravilno izpolnjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072346
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57, 57/3.
nesreča pri delu - padec z lestve - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in se ni opredelilo do vseh relevantnih navedb glede zatrjevane protipravnosti ravnanja toženke. Tako tožnik kot toženka sta zatrjevala, da bi zaradi prestopa tožnika na drugi nivo (iz lestve na nadgradnjo), moral uporabiti naslonsko lestev, ki bi morala segati najmanj 1 meter čez mesto naslanjanja. Med strankama je bilo pri tem sporno, ali je bila naslonska lestev na dan poškodbe na razpolago, ali so imeli delavci navodila, da takšno delo opravljajo z naslonsko lestvijo, toženka pa je tudi ugovarjala, da tožnik v nobenem primeru ne bi smel nositi bremen, ko je hodil po lestvi. Sodišče prve stopnje se do teh pravno relevantnih navedb ni opredelilo.
OZ člen 131, 171, 171/1. ZPP člen 7, 124, 124/4, 154, 154/2, 206, 206/1, 206/2, 212.
pretep - odškodninska soodgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - tožba in nasprotna tožba - deljena odgovornost - prekoračen silobran - silobran - tek kazenskega postopka - isti historični dogodek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dokaz nasprotne stranke - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - pisno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Na kršitev pravil ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo ogleda kraja dogodka, se tožnik ne more sklicevati, ker ne gre za njegov, temveč toženčev dokazni predlog. Skupnosti dokaznih predlogov naše pravo ne pozna; vsaka stranka je dolžna sama predlagati dokaze, s katerimi dokazuje svoje trditve oz. ugovore (7. in 212. člen ZPP).
Iz ugotovljenega dejanskega stanja sicer izhaja, da se je toženec branil pred sočasnim protipravnim napadom in da je bila njegova obramba neizogibna, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podana sorazmernost med silovitostjo obrambe in napadom. Toženec je zoper napad z rokami (davljenje), ki ga je vršil tožnik, uporabil palico. Toženec je sicer zatrjeval, da se je poskušal tožnika otresti (ga odriniti; zgrabiti za vrat), vendar neuspešno, zato je prijel palico in z njo z vso močjo tožnika udaril po glavi. Iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je bil v dani situaciji to edini možni način uporabe palice. Ni logično in življenjsko sprejemljivo, da je bilo za obrambo potrebno uporabiti "vso moč", niti da je bila glava kot vitalni organ edini možni "cilj" takega udarca. Ker je toženec torej uporabil nesorazmerno sredstvo in to na zelo nevaren način (z udarcem po glavi na vso moč), je škodo povzročil v prekoračenem silobranu.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - odškodninska odgovornost - degenerativna bolezen - poslabšanje bolezni - dokazna ocena
Argumenti sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ne predstavlja nezgode, so prepričljivi. Na tožnika ni delovala nobena zunanja (mehanska) sila, dogodek ni bil nepredvidljiv in poškodba v tej zvezi ni nastala. V obravnavani zadevi je tožnik zabojnik nagnil in povlekel, pri čemer je šlo za gib, ki znotraj opravljanja njegovega dela velja za vsakdanjega in predvidljivega. Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da v konkretnem primeru ni bilo neke velike sile, ki bi indirektno delovala na tožnika, temveč je bil že predhodno tako hud degenerativni proces, da ni bila potrebna nobena sila, da je prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072342
OZ člen 131. ZDR-1 člen 45. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 11, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - zadostna trditvena podlaga - neustrezna delovna oprema - dokazna ocena
Protipravno ravnanje toženca se ne nanaša na opustitev rednih obdobnih pregledov delovne opreme, temveč na to, da kljub seznanjenosti s stanjem postelje ni sprejel ukrepov za odpravo nepravilnosti, tožnico pa je tudi v nadalje napotil na delo k tej oskrbovanki, s čimer tožnici ni zagotovil varnega delovnega okolja.
odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - uspeh v pravdi - stroški
Ob pravilni uporabi materialnega prava ter upoštevaje načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, gre tožnici višino odškodnine za nepremoženjsko škodo odmeriti na 23.000,00 EUR, kar predstavlja višino 16,4 povprečnih slovenskih neto plač. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da v sodni praksi zaradi raznolikosti posledic ni našlo povsem identičnih življenjskih primerov, je pa v okviru objektivizacije višine odškodnine (umestitve znotraj okvira v sodni praksi že odmerjenih odškodnin) upoštevalo opise podobnih poškodb in utrpelih posledic, ki so z v tej pravdi ugotovljenimi (glede obeh tožnikov) primerljive, hujše oziroma lažje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072351
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 33, 47, 47/3.
kršitev prepovedi diskriminacije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dejansko opravljanje drugega dela - odreditev dela - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v času opravljanja višje vrednotenega dela manj ugodno obravnavan kot ostali delavci, ki so za to isto delo prejemali višje plačilo. Toženka mu je omogočila opravljanje višje vrednotenega dela kljub odsotnosti potrebne (stopnje) izobrazbe, kar ni manj ugodno obravnavanje. Do višjega plačila oziroma do enakega plačila za to isto višje vrednoteno delo pa je bil upravičen tudi tožnik in ga je prejel, čeprav na podlagi pravnomočne sodbe. Ker za ta čas ni bil manj ugodno obravnavan kot drugi delavci, ki so opravljali enako višje vrednoteno delo, toženka ni kršila prepovedi diskriminacije tožnika in zato ni podana njena odškodninska odgovornost na tem temelju.
Z dejanskim opravljanjem drugega (višje vrednotenega) dela tožnika ni prišlo do spremembe v vsebini njegove pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je edina pogodba o zaposlitvi, ki je med strankama ves čas opravljanja višje vrednotenega dela obstajala, tista, ki je bila (v pisni obliki) sklenjena. Toženka mu je zato povsem pravilno in zakonito odredila opravljanje dela, ki je bilo skladno z vsebino njegove pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072349
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 174. ZVZD-1 člen 5.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve - neustrezna delovna oprema - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - potni stroški - pobotni ugovor - delna sprememba izpodbijane sodbe
Dolžnost toženke kot delodajalke je bila tožniku zagotoviti sredstva za varno delo, med njimi tudi opremo za odstranitev prečke na vrhu prikolice tovornega vozila zaradi nalaganja tovora. Toženka ni dokazala, da bi tožniku zagotovila drugo opremo za odstranitev te prečke, kot lestev, ki po tožnikovih trditvah ni bila brezhibna. Ker toženka ni dokazala, da je tožniku zagotovila brezhibno lestev, se krivdne odgovornosti za škodo zaradi padca tožnika ni razbremenila.
Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel druge možnosti za opravo dela (odstranitve prečke na prikolici) kot z lestvijo, ki mu jo je zagotovila toženka, da ni samovoljno uporabil te lestve ter ob dejstvu, da je moral naložiti tovor v tujini, in glede na zakonsko obveznost toženke kot delodajalke, da mu zagotovi varno opravo dela, tožniku zaradi neodklonitve dela ni mogoče pripisati 30-odstotnega prispevka k nastanku škode.
Tožnikova odločitev za (tudi možno) konzervativno zdravljenje ne prekinja vzročne zveze med opustitvijo toženke in nastankom psevdoartroze in njenimi posledicami.
Za priznanje odškodnine iz naslova sekundarnega strahu ni nujno, da je zdravljenje kompleksno, negotovo ali nepričakovano.
Ni izključeno, da se za prevoze na preglede oškodovancem prizna kilometrina, tožnik pa je izpovedal o tem, da se je vozil z osebnim vozilom, zato mu je pravilno priznana kilometrina, in ne strošek javnega prevoza, katerega višine in možnosti na teh relacijah toženka niti ni zatrjevala.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje nasilja v družini - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - modifikacija tožbenega zahtevka - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
V sodni praksi je zavzeto in potrjeno stališče, da lahko sodišče v izjemnih primerih, kadar se oblike škode iz 179. člena OZ vzajemno pogojujejo in prepletajo tako, da jih ni mogoče ločevati, prisodi enotna odškodnina za vse posledice posega v oškodovančevo celovitost. To velja predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja. Ob enotni odškodnini se le v izjemoma - v posebnih primerih - prizna še ločena odškodnina za ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če se pojavljajo v posebej izraziti obliki in s tem prerastejo v samostojno obliko škode. Pristop k enotni škodi se je uveljavil zlasti pri obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Praviloma je edini mogoč in skladen z generalno klavzulo 35. člena Ustave RS. Ta ponazarja najbolj tipične primere osebnostnih pravic: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti. Hkrati zagotavlja tudi nedotakljivost "osebnostnih pravic". Tudi OZ sledi Ustavi. V prvem odstavku 179. člena, na primer, daje zaščito "osebnostni pravici", čeprav posebej poudarja še kršitev nekaterih posameznih osebnostnih pravic.
Posegi v osebnostne pravice, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja nasilja v družini, so že v zakonski normi medsebojno tako prepleteni in pogojeni, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Odškodninskega tožbenega zahtevka zato ni treba specificirati za poseg v vsako od varovanih osebnostnih pravic. Zadošča zahtevek za enotno odškodnino za duševne bolečine, za vse obravnavanega posege v posamezne osebnostne pravice oškodovanca. Vsi posegi skupaj praviloma oškodovancu povzročijo kompleksne posledice v obliki duševnega trpljenja, lahko tudi v obliki težav s telesnim zdravjem. Zato škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah in za poseg v vsako osebnostno pravico posebej, pač pa tako, kot se je škoda dejansko manifestirala - enotno in hkrati ter temu ustrezno postaviti tudi zahtevek za enotno odškodnino.
OZ člen 10, 131, 132. SZ-1 člen 16, 16/1. ZPP člen 199.
odškodnina - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - obnovitvena dela na nepremičnini - večstanovanjska stavba - škoda - odgovornost - izvedenec - izvedensko mnenje - stranska intervencija - intervencijski interes
V predmetni pravdi odškodninska obveznost ni "vezana" na lastništvo stanovanja, temveč na odgovorno osebo (povzročitelja škode). Veljajo splošna pravila odškodninskega delikta.
Že splošna določba 10. člena OZ vsakomur nalaga, da se je dolžan vzdržati ravnanj, ki bi utegnila drugemu povzročati škodo. Protipravno in nedopustno je vsako delovanje (škodljivo dejstvo), ki nasprotuje temu splošnemu pravilu. Ni treba, da bi bilo z določeno pravno normo izrecno prepovedano.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da so razpoke in neravna tla v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega. Popolna in absolutna ravnost pohodnih površin je namreč nenavadna in neživljenjska.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073548
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 12. ZPP člen 212. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 178, 178/1, 178/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - protipravnost ravnanja - zdravstvene omejitve - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni uspela dokazati, da je s strani tožene stranke odrejeno delo z delno pokretno oskrbovanko preseglo njene zdravstvene zmožnosti, zato je presoja sodišča prve stopnje o protipravnem ravnanju tožene stranke, ki temelji na nepravilni uporabi pravila o dokaznem bremenu, zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071698
OZ člen 154, 154/1, 154/2.
škodni dogodek - nesreča premikajočih se motornih vozil - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - krivda imetnikov dveh motornih vozil - porazdelitev odgovornosti - odločilna dejstva - manjkajoči razlogi - izostala dokazna ocena izpovedi priče - sodba, ki se je ne da preizkusiti
Če se pri nesreči premikajočih se motornih vozil izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.
Sodišče je v bistvenem povzelo izpovedbe tožnice in zaslišanih prič, vendar pa jih nato ni dokazno ocenilo. Ocena teh dokazov je popolnoma izostala, zato pritožbeno sodišče sodbe ne more preizkusiti.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nastanek večje škode - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - nedopustne pritožbene novote - uporaba ZPŠOIRSP - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da si je za zaposlitev aktivno prizadeval že pred izbrisom (torej vseskozi, ne le v obdobju izbrisa ali po njem), pa pri tem brez svoje krivde ni bil uspešen. V nasprotnem primeru tožnik ne more dokazati vzročne zveze med izbrisom in svojo nezmožnostjo pridobivanja zaslužka. Ne prepriča namreč, da je bil prav izbris tisti izključni razlog, ki mu je preprečeval vsakršne možnosti za delo in pridobivanje dohodkov.
V konkretnem primeru niso podane posebne okoliščine, ki bi terjale prisojo višje odškodnine od tiste, ki je bila tožniku priznana že v upravnem postopku (5.100 EUR). Tožnik nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba socialnih transferjev, stroški pridobivanja dokumentov, prevodov in plačila taks) ni izkazal že po temelju, glede nepremoženjske škode pa posebnih okoliščin, ki bi narekovale višjo odškodnino od že prejete, bodisi ni zatrjeval bodisi ni dokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071086
OZ člen 131. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost zavarovanca - odgovornost delodajalca - padec delavca - običajna metoda dela - pravila varnega dela - dokaz z izvedencem - varstvo in zdravje pri delu - strokovno vprašanje - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do izjave
Ponovno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke. V obravnavanem primeru se je postavilo vprašanje, kakšna je bila pravilna delovna metoda, kakšna so bila ustrezna delovna sredstva (potrebnost vozička pri delu tožnice in njegova ustreznost) in ali je za opravljanje tožničinega dela bilo potrebno in izvedeno ustrezno usposabljanje iz varstva pri delu, pa tudi, ali je bil delovni proces pri zavarovancu tožene stranke ustrezno organiziran. Pritožbeno sodišče je že v prejšnjem sklepu navedlo, da gre v obravnavani zadevi za strokovno vprašanje, za kar je potrebno znanje iz varstva pri delu, s katerim pa sodišče ne razpolaga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072341
OZ člen 131.
nesreča pri delu - teorija jajčne lupine - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - deljena vzročnost
Po teoriji jajčne lupine mora odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo. Uporaba te teorije je res tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom, a po pravilni presoji sodišča prve stopnje obravnavani primer ni takšen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo mnenje izvedencev medicinske stroke, ki sta ugotovila, da je imel tožnik že pred nezgodo pri delu težave z ledveno hrbtenico.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072649
ZDR-1 člen 34, 179, 179/1. ZPP člen 7.
nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - navodilo za delo - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je do nezgode prišlo v zvezi z delom, in torej nasprotna pritožbena zavzemanja toženca, da je do te prišlo v tožnikovem prostem času, niso utemeljena. To dokazuje več naveznih okoliščin in te nedvoumno dokazujejo pasivno legitimacijo toženca. Ni odločilno, da in zakaj se je delo opravljalo na soboto, ki je bila sicer pri delodajalcu prost dan (in ne na petek, ki je bil odrejen kot prost dan), niti da so se tega dne pripravljala drva, kar ne sodi v delokrog toženca oziroma med tožnikove redne delovne obveznosti, in da so bile prisotne tudi osebe, ki pri tožencu niso bile zaposlene. Bistveno tudi ni, ali je bil tožnik za svoje delo plačan, in ali je imel oblečeno delovno opremo, niti, da A. A. v podjetju toženca ni zaposlen, da se je delo opravljalo na njegovih zasebnih zemljiščih, in da se drva potem niso prodajala. Odločilno je, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da se je delo pri tožencu opravljalo tudi kakšno soboto, da je delo v gozdu tožniku odredil A. A. in da je bilo izkazano, da ima ta v podjetju toženca številne pristojnosti (upravne, v zvezi z inšpekcijo, zaposlovanjem, itd.).