CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091641
ZVZD-1 člen 5, 7, 12. ZDR-1 člen 179. ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - vmesna sodba - oblikovanje izreka - postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti - protipravno ravnanje delodajalca - predvidljivost škodnega dogodka - soprispevek delavca - izključitev protipravnosti
Pojem protipravnosti v kontekstu delovnega prava se nekoliko razlikuje od pojma protipravnosti v klasičnem civilnem deliktnem pravu; v okviru delovnega razmerja je dolžnost varstva nasprotne stranke pred škodo poudarjena. V konkretnem primeru je v okviru protipravnosti treba ugotoviti, ali je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja delodajalca oziroma ali je glede na njegovo ravnanje nastanek škode objektivno predvidljiv.
OZ člen 168, 168/1, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/1
odškodnina za materialno škodo - presoja višine odškodnine za nematerialno škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija - odločanje o stroških po načelu uspeha
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo.
Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3. URS člen 26, 32, 42.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - kvalificirana protipravnost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - COVID-19 - omejitev gibanja
Tožba je bila vložena na podlagi 26. člena URS, ki ureja odškodninsko odgovornost države za delovanje državnih organov, zato so neutemeljena nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo ukvarjati s sorazmernostjo in nujnostjo sprejetih ukrepov. Država je s temi odloki posegla v pravico do gibanja in združevanja ljudi, zato so tudi ti akti lahko predmet presoje njene odškodninske odškodninske odgovornosti v smislu, ali so bili ukrepi sorazmerni, oziroma ali je vlada z njihovim sprejemom in izvrševanjem presegla svoja pooblastila.
Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je zakonodajna (normativna) protipravnost podana tudi, kadar bi določen predpis zaradi zagotovitve ustavnih pravic moral biti izdan, pa ni bil. V zvezi s tem je tudi pravilno ugotovilo, da razglasitev določenega predpisa kot neustavnega, še nujno ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti države za delovanje njenih organov po 26. členu URS, temveč je ta podana, če gre za najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
V obravnavani zadevi so okoliščine primera bistveno drugačne, saj je nastopila epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV, ki je zahtevala ukrepanje države. V tem primeru je bila v ospredju skrb države za zdravje prebivalstva, in sta sta si tako v določenem trenutku nasproti stali ta pravica ter ustavni pravici do gibanja in združevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091809
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vmesna sodba - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - skrbnost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - protipravno ravnanje delodajalca - tveganje - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznosti delodajalcev - pravice in dolžnosti delavcev - pazljivost oškodovanca
Sodišče prve stopnje je z razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ki soopredeljujejo delodajalčevo (proti)pravnost ravnanja, razmerje med dolžnostmi delodajalca na eni strani in na drugi dolžnostmi delavca, ki je v delovnem razmerju v podrejenem in odvisnem položaju, določilo pretirano popustljivo do delodajalca in pretirano strogo do delavca. Delodajalec - toženkin zavarovanec - po presoji pritožbenega sodišča delovne naloge (tj. odmaševanja z rudo zagozdene odprtine s suvanjem 3 metre dolgega in 8 kilogramov težkega kovinskega droga preko lesene pregrade v nižje ležečo dozirno odprtino lijaka) ni organiziral tako, da bi preprečil tveganje poškodbe, ki ni bila nepredvidljiva, čeprav bi bil to lahko storil z domala neznatnim naporom.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - padec na stopnicah - mokre in spolzke stopnice - nevarna dejavnost - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje
Vzpenjanja po stopnicah, ki izpolnjujejo pogoje za varno hojo, brez dvoma ni mogoče šteti za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, niti če gre za mokro zunanje stopnišče, saj gre za vsakodnevno in običajno dejavnost, ki se brez poškodb dnevno izvaja s strani tudi gibalno oviranih oseb, otrok in starejših.
odškodninska odgovornost - nesreča pri sankanju - dokazovanje nevarnosti - nevarnost - izvedenec - dokazna ocena - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem - tehnična ureditev prog - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - običajne nevarnosti
Upravljavec sankališča ali organizator sankanja odgovarja le za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Padci in poškodbe ne pri smučanju ne pri sankanju niso nekaj neobičajnega, četudi so posledica izgube oblasti (zaradi prehitre vožnje, napačne izbire trase, …). Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži, pa s takšnim tveganjem soglaša.
odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
nova škoda - zahtevek za plačilo odškodnine - bodoča škoda - predvidljiva škoda - pričakovana bodoča škoda - depresivne motnje - neobstoj vzročne zveze - zavrnitev zahtevka - sodna poravnava
Nove škode OZ izrecno ne ureja, gre za izraz, ki se je uveljavil v sodni praksi kot označba tiste bodoče škode, ki jih 182. člen OZ ne pokriva. Po ustaljenih stališčih gre za škodo, ki mora biti v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zanjo pa velja, da presega škodo, znano ob sklenitvi poravnave, in je ob normalnem teku stvari objektivno ni bilo mogoče pričakovati.
Ker škoda iz naslova odstranitve OSM, posttravmatske artroze in depresivne motnje ne predstavlja nove škode, škoda iz naslova poslabšanja kroničnega bolečinskega sindroma pa ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za vse posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno zavrnilo.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 155/2
povrnitev nepremoženjske škode - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerjava s primeri iz sodne prakse - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - hud primer po Fischerjevi lestvici - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - starost oškodovanca in višina odškodnine - pravica do povrnitve pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški za sestanek s stranko- stroški za vlogo - odsotnost iz pisarne - stroški za pregled listin - nagrada za študij spisa - priprava na narok - kriterij uspeha stranke - stroškovnik v spisu
Zares intenziven strah za življenje ter precej dolgo obdobje prestajanja sekundarnega strahu utrjujejo odmero sodišča prve stopnje, ki ji je na račun strahu priznalo 6.000 EUR. Tožnico je utemeljeno, toliko bolj ob medicinskem znanju, skrbelo, kako bo z njenim zdravjem in delom v prihodnje, čeprav ni bila življenjsko ogrožena.
Zaradi posledic poškodbe tožnica ne more več opravljati dela medicinske sestre in se je morala (iz)šolati za dietetika. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost (ob nesreči je bila stara 21 let), saj bo ob trajnih posledicah tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju trpela še pretežni del življenja, poroda otrok pa ne gre pričakovati po naravni poti.
Na koncu je tožnica uspela z dobro polovico, kar bi narekovalo polovično povračilo stroškov ene pravdne stranke drugi in obratno.
OZ člen 136, 136/2, 171, 186. ZPP člen 14, 155, 155/1, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. KZ-1 člen 115, 115/1.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - prehodna nerazsodnost - razsodnost - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - delež odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - kriterij potrebnosti stroškov - poskus uboja
Iz kazenske obsodilne sodbe res izhaja, da je toženec kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, vendar pa tega stanja ni mogoče enačiti s stanjem prehodne nerazsodnosti po drugem odstavku 136. člena OZ.
OZ ne daje podlage, da bi bistveno zmanjšana prištevnost, ugotovljena v kazenskem postopku, lahko kakorkoli vplivala na zmanjšanje odškodninske odgovornosti toženca.
Da je oškodovanec izvedel za škodo, ne pomeni le, da je izvedel za dejstvo nastanka škode, ampak tudi za njen obseg in s tem povezana relevantna dejstva, kar je lahko glede na konkretne okoliščine primera tudi seznanitev z izvedenskim mnenjem.
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1, 179/2. ZMed-1 člen 68, 68/1, 68/2.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina - objava opravičila - kodeks novinarske etike - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - razžalitev dobrega imena in časti - relativno javna oseba - absolutno javna oseba - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - neresnična dejstva - pravica do popravka in odgovora
Toženka ob hudih očitkih, ki jih v spornem članku usmerja zoper tožnika, ni opravila dolžnega razumnega obsega raziskovanja in ni na ustrezen način preverila, kaj pravzaprav tožniku očita kazenska ovadba, s katero niti ni razpolagala. Prav tako tožniku pred objavo članka ni dala možnosti odziva in obrambe, v članku pa je izpustila informacije, ki bi bile tožniku v korist. Hkrati je v članku vsebino ovadbe povzela napačno in neresnično in kaznivo dejanje, ki je bilo tožniku očitano, senzacionalistično prenapihnila. Prav tako ob povedanem toženka ni imela utemeljenega razloga, da bi verjela v resničnost dejstev, ki jih je podala v spornem članku. Ob tako nekorektnem poročanju je mogoč samo zaključek, da je bilo toženkino ravnanje protipravno in je kot tako nedopustno poseglo v tožnikove ustavnopravno varovane pravice do dostojanstva, časti in dobrega imena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00090464
ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja
Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.
Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.
URS člen 26, 26/1. ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 281/3, 286a, 286a/1, 286a/1-1, 286a/1-6.
odškodninska odgovornost države - kvalificirana protipravnost - sodna praksa Vrhovnega sodišča - jasnost zakonskega besedila - razrešitev izvršitelja - imenovanje izvršitelja - javno zaupanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - disciplinski postopek zoper izvršitelja - dolžna skrbnost
Od ministra ni mogoče pričakovati, da bo v primeru zakonskega besedila, ki omogoča več razlag, izbral tisto, ki nasprotuje do tedaj izraženemu stališču Vrhovnega sodišča. Ravnanje ministra, ki je določila ZIZ razlagal na enak način, kot jih je do tedaj razlagalo Vrhovno sodišče, ustreza skrbnosti povprečno skrbnega uradnika.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
gradnja kanalizacije - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - povrnitev škode - pravica do povrnitve škode - normalna škoda - škoda, ki presega običajne meje - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - izvedenec gradbene stroke - prepričljiva dokazna ocena
Sodišče mora glede na okoliščine konkretnega primera zapolniti pravni standard škode, ki presega normalne meje, ne pa ugotavljati, kaj je normalna škoda. Zadostuje ugotovitev, da je škoda prekomerna; važne so posledice toženčevega delovanja.
ZIS člen 91, 91/2, 91/3, 91/4. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 73, 73/3, 73/4. ZDR-1 člen 10, 10/3, 129, 179.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se zbrana napitnina sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika oziroma posameznega delovnega mesta v delovnem procesu v igralnici, ne določata pa ključa delitve (v kolikšnem deležu je pri delitvi udeleženo posamezno delovno mesto oziroma zaposleni na delovnem mestu). Ključ delitve napitnine se mora določiti v podjetniški kolektivni pogodbi, tožnici pa napitnina glede na Prilogo št. 5 h PKP ne pripada.
Zakonska zahteva po sorazmerni delitvi po posameznih delovnih mestih oziroma udeležbi v delovnem procesu po naravi stvari izključuje delitev po enakih delih.
Vsaka napaka, ki jo stori delodajalec, še ne pomeni, da je izkazana tudi protipravnost kot element odškodninske odgovornosti. Toženka je način delitve napitnine v Prilogi št. 5 PKP uskladila s sindikati. Načina delitve napitnin tako ni določila enostransko, samovoljno in arbitrarno. Odgovornost za zakonito delitev napitnine je res na delodajalcu, vendar toženka glede na določbe KPGIT in dejstvo, da so pri njej organizirani sindikati, sama ne more in ne sme urediti načina delitve napitnine.
dokazna ocena - delo izvedenca - pravno relevantna dejstva - bolnišnično zdravljenje - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - dokazna ocena izpovedbe prič
Ali sta se tožnica in medicinska sestra na hodniku videli, je znano le navedenima oseba. Za to ugotovitev kakršnokoli posebno strokovno znanje ni potrebno.
Jok - sploh dolgotrajen in v nočnem času - je gotovo okoliščina, ki bi se jo tožnica lahko spomnila že prej, jo navedla v tožbi ali o njej vsaj izpovedala že ob prvem zaslišanju.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZVZD-1 člen 12.
sestopanje po lestvi - delovna nesreča - izključna krivda oškodovanca - zavrnitev tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - nevarna dejavnost
Samo spuščanje po lestvi oz. sestopanje z nje ne predstavlja dela s povečano nevarnostjo, tudi v primeru, da bi tožnik opravljal delo na višini - pa ga ni.
Opustitev usposabljanja tožnika za delo na višini bi sicer lahko bil eden izmed (pravno neupoštevnih) pogojev za nastanek škode, vendar ne predstavlja neposrednega vzroka za tožnikovo poškodbo. Do te je prišlo v posledici zdrsa lestve pri sestopanju z nje. Pravno upoštevne vzroke poškodovanja bi torej lahko predstavljali neustrezni delovni pripomočki oziroma delovno okolje, česar dokazni postopek ni potrdil. Nasprotno, razkril je, da je bila lestev primerna in da so bili na voljo še drugi, ustreznejši delovni pripomočki (viličar in dvižna košara), kot tudi zagotovljeni vedri za čiščenje mastnih tal. Tožniku tako ni uspelo dokazati opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke.