• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba II Cpg 445/2022
    15.2.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00064270
    OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
    Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.

    Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
  • 2.
    VSL Sodba II Cp 1924/2022
    6.2.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00064005
    ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
    škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
    S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.

    V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
  • 3.
    VSL Sodba in sklep II Cp 30/2023
    2.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00064048
    OZ člen 179, 182. ZPP člen 357.
    škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
    Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.

    Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
  • 4.
    VSL Sodba in sklep II Cp 2038/2022
    24.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00063592
    ZPP člen 105b, 105b/3, 112, 112/1. OZ člen 131.
    pritožba poslana po faksu - zavrženje pritožbe - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost - potrebna skrbnost - pazljivost pri hoji - pogodbeno zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji
    Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (po faksu). V tem primeru je vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka. Riziko stranke pa je, ali bo sodišče vlogo res pravočasno prejelo.

    Zavarovanka toženke je krivdno odgovorna za nastali škodni dogodek, saj ni pospravila stekla, ki je ležalo na tleh in zato poškodovalo tožnika, ko je padel po tleh.

    Čeprav je bil tožnik prostovoljno na obisku v zasebnem objektu in je zavarovanki toženke tudi prostovoljno priskočil na pomoč, ni mogoče zaključiti, da je s tem pristal na škodne posledice ali kakorkoli neskrbno ravnal in prispeval k nastanku škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik zaradi nujnosti posredovanja ni mogel predvideti, da bodo tudi tla spolzka in da bi zaradi tega lahko padel. Zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo pri hoji.

    Ker gre za pogodbeno zavarovanje, bi morala biti valorizacija zavarovalne vsote dogovorjena s pogodbo, da bi se lahko upoštevala.
  • 5.
    VSM Sodba I Cp 702/2022
    24.1.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSM00064044
    OZ člen 154, 154/1, 154/2.. ZP-1 člen 21.. ZPrCP člen 45, 45/1, 46, 46/1, 46/1-1, 52, 52/1, 52/1-2, 52/3.
    odškodninski zahtevek - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - prometna nesreča dveh motornih vozil
    Prvi odstavek 154. člena OZ določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Tako je v zadnjem primeru odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivde vsakega od imetnikov motornih vozil, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde po citirani določbi treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče.
  • 6.
    VSL Sodba II Cp 1133/2022
    20.1.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00064035
    OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
    škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
    Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.

    Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.

    Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
  • 7.
    VSM Sodba I Cpg 211/2022
    19.1.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00064108
    OZ člen 468, 468/3, 621, 621/2, 635, 635/1, 639, 639/5, 963.
    regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - kršitev pogodbene obveznosti - refleksna škoda - pogoji za uveljavljanje - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost podjemnika
    Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela, kar velja tudi za sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz določila prvega odstavka 635. člena OZ.

    Podjemnik nosi odgovornost za rizike, ki izhajajo iz njegove notranje sfere. V podjemnikovo notranjo sfero, torej sfero, ki jo mora obvladovati (oziroma nositi tveganja, ki iz te sfere izvirajo), spadajo tudi ravnanja dobaviteljev, ki podjemniku dobavljajo material za izdelavo stvari, ki so predmet njegove obveznosti do naročnika, če je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala.

    Z nedopustnim ravnanjem oškodovanca oziroma zavarovanca tožnice je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot podjemnika in nastalo posredno škodo in oškodovanec je tako v prvi vrsti v celoti sam odgovoren zanjo.
  • 8.
    VSL Sodba II Cp 1842/2022
    19.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063245
    ZPP člen 8.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - poškodbe nastale v prometni nesreči - poškodbe sopotnika v vozilu - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzročna zveza - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Prav ta dejstva potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku.
  • 9.
    VSL Sodba II Cp 1261/2022
    18.1.2023
    DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063593
    OZ člen 167, 280.
    plačilo mesečne rente - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - izguba dohodka - bodoča premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - bruto znesek odškodnine - načelo popolne odškodnine - plačilo davka - predmet obdavčenja - akontacija dohodnine - dokazni standard pretežne verjetnosti
    Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube dohodka ne sme odšteti akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine.

    O povrnitvi (bodoče) škode zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari (preslikavi preteklega stanja v bodočnost, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka). Glede nastanka te škode in njene višine se ne zahteva dokazni standard gotovosti, temveč objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti.

    Pri oškodovancih, ki so bili že pred škodnim dogodkom zaposleni oziroma so z delom redno pridobivali zaslužek, se po ustaljeni sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
  • 10.
    VDSS Sodba Pdp 322/2022
    17.1.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00064742
    ZPP člen 7, 212, 243.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3.. OZ člen 171, 179, 185.
    trpinčenje na delovnem mestu - bivša zakonca - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - soprispevek - višina odškodnine - duševne bolečine
    Ni odločilno, da gre pri pravni osebi, ki ji delavec očita trpinčenje, za družinsko podjetje ter da sta delavka in zakoniti zastopnik delodajalca zakonca v postopku zaradi razveze zakonske zveze. Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Navedeni okoliščini zato ne izključujeta pravil, ki veljajo za delovno razmerje (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 6/2012).

    Tožnica ni upoštevala avtoritete direktorja toženke in njegovih navodil. Direktorja toženke je provocirala, kar je razvidno tudi iz zvočnega posnetka, in ga žalila. Ker je šlo za enakovredno sodelovanje pri celotnem nizu ravnanj, tudi po presoji pritožbenega sodišča znaša soprispevek tožnice 50 %, kar pomeni, da je upravičena do za polovico zmanjšane odškodnine.
  • 11.
    VSM Sodba I Cp 664/2022
    17.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00063703
    ZPP člen 154.
    odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
    V zvezi z odmero stroškov v odškodninskih zadevah, v katerih se običajno izvajajo tako dokazi v zvezi s temeljem terjatve, kot tudi z njeno višino, sta bili izdani dve odločbi Vrhovnega sodišča RS, ki sta odmero stroškov po metodi aritmetične sredine izrecno zavrnili. Tako iz sodb VSRS II Ips 563/2008 z dne 7. 4. 2011 in II Ips 196/2016 z dne 22. 9. 2016, kjer je sodišče druge stopnje za izračun stroškov upoštevalo aritmetično sredino uspeha po temelju in uspeha po višini, izhaja, da so sodišča nižje stopnje zmotno uporabila (materialno) določbo 154. člena ZPP, ko so vrednotila uspeh strank ločeno "po temelju" in "po višini" in za končni uspeh vzela rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločeno ugotovljenima deležema uspeha, ter nadalje še, da ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oz. "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine. Podobno izhaja tudi iz sodbe VSRS v zadevi VIII Ips 9/2017 z dne 21. 7. 2017.
  • 12.
    VSL Sodba II Cp 1960/2022
    17.1.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063454
    OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 174, 179, 299, 299/2, 336, 336/1, 352, 352/1.
    pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zakonske zamudne obresti
    Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
  • 13.
    VSL Sodba I Cpg 386/2022
    12.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063201
    OZ člen 131. ZPP člen 212.
    odškodninska odgovornost - trditveno breme - višina zahtevka - utemeljenost zahtevka po višini - obrazložitev višine vtoževanega zneska - sklicevanje na listine - nezadostna trditvena podlaga - nedopustnost informativnega dokaza
    Tožeča stranka je glede višine zahtevka dala preskromno trditveno podlago, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi. Sklicevanje na en račun v spisu, ki ga je izdala tožeča stranka sama, ne more zadostiti trditvenemu bremenu, saj sploh ni jasno na kakšen način je škoda nastala - ali jo je odpravljala stranka sama ali preko serviserja in kako je prišla do tega zneska.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 1831/2022
    11.1.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063400
    OZ člen 131, 171.
    objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - padec z lestve - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - okoliščine konkretnega primera - odmera denarne odškodnine - vrednotenje odškodnine
    Zavarovanec tožene stranke je po temelju odgovoren za 90 % tožnikove škode, do višine 10 % pa je k škodnemu dogodku oziroma k nastali škodi prispeval tožnik sam (171. člen OZ), ker ni ravnal zadosti skrbno, kot se od delavca pričakuje, saj lestve ni pravilno uporabil (z obema nogama ni stal na istem klinu).

    Čeprav je bila po ugotovitvah prvega sodišča lestev neprimerno delovno sredstvo za delo, ki ga je tožnik opravljal, sodišče tožniku ne očita, da je pri delu uporabil lestev, temveč mu očita nepravilno uporabo lestve.

    Tožnik je bil poučen o opravljanju dela na lestvi v okviru splošnega izobraževanja varstva in zdravja pri delu, za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi zadostuje že nižja stopnja krivde.

    Ker gre pri skaženosti za materialnopravno presojo, je sodišče tisto, ki presodi, ali je skaženost podana ali ne, torej sodišče ni vezano na oceno pravnega standarda skaženosti, ki jo je podal izvedenec. Za prisojo odškodnine iz naslova skaženosti morajo biti izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji. Objektivno merilo pove, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost zakrivanja) in kako jo okolje doživlja (ali vzbuja pozornost in če jo, v kakšni meri), subjektivno merilo pa predstavlja vpliv objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje sploh.
  • 15.
    VSL Sodba II Cp 1781/2022
    6.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063127
    OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2.
    ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - nasilje v družini - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravdni stroški po uspehu - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
    Grožnje, ki povzročijo pri oškodovancu strah, pomenijo obliko posega v osebnostne pravice.

    V predmetni zadevi sodišče prve stopnje pri tožnici ni ugotovilo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ampak v 35. točki opisuje, da je zaradi poškodbe očesa morala ležati 3 do 4 tedne, da se je po poškodbi prsta bala za izid zdravljenja, sodišče ugotovi tudi, da je bila tožnica, ker jo je toženec poškropil s čistilom v oči, ovirana pri vsakdanjih opravil 7-14 dni in da je po dogodku 17. 2. 2015 še nekaj dni težko govorila in požirala. Ker nič od tega ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in tudi ne znatnega (začasnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova tožnica ni upravičena do denarne odškodnine.

    Sodna praksa v določenih primerih sicer dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
  • 16.
    VSL Sodba II Cp 1210/2022
    6.1.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063619
    ZPŠOIRSP člen 10.
    povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - aktivna legitimacija - socialni transferji - delo na črno - status tujca
    Odškodnina za materialno škodo je namenjena oškodovancu in ta je aktivno legitimiran. Tožnik ne more uveljavljati odškodnine za materialno škodo, ki je nastala njegovima sestrama, čeprav je šlo za denar, ki sta ga dali sestri posredniku zaradi pridobitve tožnikovih dokumentov.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tožnikovem primeru ni posebnih okoliščin, ki bi opravičevale višjo odškodnino, kot jo je tožnik prejel po določbah ZPŠOIRSP. Tožnik je bil v svoji družini, imel je določene dokumente, ki so mu dopuščali izhod iz države, ni bil izgnan iz države.

    Ob izbrisu tožnik ni bil zaposlen. Imel pa je status tujca v Republiki Sloveniji in tudi tujci so se lahko zaposlili na podlagi dovoljenja za delo (npr. vloga delodajalca ali osebna vloga). Vendar je sodišče ugotovilo in tega pritožba ne graja, da tožnik ni nikoli zaprosil za osebno delovno dovoljenje in tudi s strani delodajalca ni bila podana taka vloga.
  • 17.
    VDSS Sodba Pdp 464/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00064610
    ZDR-1 člen 45, 45/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-9.. OZ člen 131, 171.
    odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - protipravnost - varno delovno okolje - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca - razlika v plači - regres za letni dopust
    Toženka tožnika ni usposobila za varno delo, ni mu zagotovila zdravniškega pregleda in tudi ne vseh osebnih zaščitnih sredstev. Ker ni poskrbela za varno delovno okolje predvsem z dajanjem jasnih navodil, ki ne bi bila v nasprotju z varnim opravljanjem dela in ustreznim nadzorom, je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala.

    Tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal. Razlogov, ki jih navaja pritožba, da mu je toženka pravzaprav storila uslugo, ko mu ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker da za delo ključavničarja ni bil sposoben, ni mogoče upoštevati. Tožniku pripada s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačilo ves čas opravljanja dela po tej pogodbi, ki ga delodajalec ne sme in ne more enostransko spremeniti v nižje plačilo.
  • 18.
    VDSS Sodba Pdp 725/2022
    5.1.2023
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00064516
    OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2.. ZDR-1 člen 179.. ZPP člen 337, 337/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - ekskulpacija - pritožbene novote
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tudi ob ravnanju s skrajno skrbnostjo ni mogla pričakovati tožnikovega nepravilnega in neskrbnega ravnanja (tj. da bo snop armiranih mrež raztovoril pokončno z vpetjem za kovinske vezice le na dveh mestih) in se posledicam tega ravnanja tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Bistveno je, da so delavci poznali pravilen način raztovarjanja mrež, ki je bil tudi praksa pri toženi stranki, in da so imeli možnost, da želji stranke po načinu raztovarjanja, ki ni bil skladen z navodili, ne sledijo.
  • 19.
    VSL Sodba II Cp 1633/2022
    4.1.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00063221
    OZ člen 179.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - padec na ledeni poti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - lahek primer po Fischerjevi lestvici - strah
    Sodišče prve stopnje pri določitvi višine odškodnine ni zmotno uporabilo materialnega prava, saj je dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine (zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje) in odškodnino dosodilo v skladu z ustaljeno sodno prakso. Tožniku je ustrezno prisodilo 5.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo oziroma približno štiri povprečne mesečne neto plače v RS, in sicer 4.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ter 1.000,00 EUR za strah. Po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb gre za lahek primer (II.). Drži sicer, da so sodišča v preteklosti za tovrstno škodo, torej zlom gležnja, presojala tudi nekoliko višjo odškodnino (okoli 7 povprečnih mesečnih neto plač), vendar pa je sodišče v konkretnem primeru dosledno upoštevalo vse relevantne okoliščine.
  • 20.
    VDSS Sodba Pdp 563/2022
    3.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00064748
    ZPP člen 8, 125, 286b.
    odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
    V posledici očitne nekritičnosti tožnice do lastnih ravnanj in njene preobčutljivosti (razburjale so jo že situacije, ki za povprečnega človeka sploh niso konfliktne) so se sčasoma do določene mere skrhali medsebojni odnosi. Ti pa sami po sebi ne pomenijo avtomatično tudi trpinčenja, nadlegovanja oziroma diskriminacije, čeprav so za udeležene naporni. Običajnih nesporazumov, do katerih lahko občasno prihaja v kolektivu, ni mogoče enačiti s trpinčenjem. Prav tako zgolj dejstvo, da je tožnica ravnanja nadrejene subjektivno dojemala kot trpinčenje, ne more imeti za samoumevno posledico ugotovitev, da ta dejanja to dejansko tudi predstavljajo.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>