V primeru prenehanja obratovalnice v kraju poslovnega sedeža zaradi razloga, če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in če osebno ne dela v njej (4. točka 97. člena obrtnega zakona), preneha tudi obratovanje v fizično ločenem prostoru v drugem kraju oziroma na območju druge občine, ne glede na prenehanje veljavnosti najemne pogodbe za ta prostor.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 18.
davek od prometa storitev
Od storitev, za katere plačilo ni bilo zaračunano (če je bila storitev zaračunana, je samo vprašanje kdaj je davčna obveznost nastala), davka od prometa storitev ni treba plačati.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prodaje proizvodov in storitev člen 5, 5/1, 7.
davek od prometa proizvodov v komisijski prodaji
1. S prometom proizvodov, ki so bili namenjeni končni potrošnji, je bila mišljena prav vsaka prodaja, če ni zakon drugače določal (1. odst. 5. čl. zakona). V obravnavanem primeru je bila to tudi prodaja rabljenih stvari.
2. Pogoji iz 7. člena zakona, ki imajo za posledico, da se promet proizvodov iz 1. do 7. točke 1. odstavka 6. člena zakona ne šteje kot promet proizvodov, namenjen končni potrošnji, morajo biti izpolnjeni takrat, ko se promet po 3. odstavku 26. člena zakona šteje za opravljenega.
1. SDK druge stopnje ne more potem, ko je pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrnila kot neutemeljeno, prvostopno odločbo spremeniti po uradni dolžnosti.
2. Po 63. členu ZSDK lahko SDK 2. stopnje, če so za to izpolnjeni pogoji spremeni dokončno - to je svojo odločbo, ne pa odločbe 1. stopnje.
Vpis v register sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe je konstitutivne narave. Zato je delež mogoče izplačati delničarjem šele po vpisu sklepa v register.
plačevanje stroškov prehrane - vzpostavitev terjatev do delavcev
Plačilo nadomestila za prehrano v zneskih, višjih kot jih določa kolektivna pogodba, ne more iti na račun stroškov. Ker izplačila niso prikazana kot osebni dohodki, jih ni mogoče obremeniti z davki in prispevki od osebnih dohodkov. Zato je v skladu z določbo 5. odst. 72. čl. zakona o računovodstvu, da se vzpostavijo terjatve do delavcev v višini preveč izplačanih nadomestil za prehrano.
Davčna bilanca je dokončna in jo lahko spremeni samo davčni organ, ki med kontrolo ugotovi nepravilnosti. Pravna oseba ne more naknadno vnašati popravke v letni obračun po izteku roka iz 91. čl. zakona o računovodstvu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
VS00916
ZOR člen 66, 66/1, 440, 1020.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - ponovno razpolaganje s cedirano terjatvijo - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - navidezna pogodba - nakazilo (asignacija)
S prenosom terjatve na cesionarja, cedent preneha biti njen imetnik. Zato z njo ne more več razpolagati (440. člen ZOR). Če to stori, cesionar pa se s tem strinja, je cesijska pogodba navidezna, zato nima pravnega učinka.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je tožeča stranka mati sodnika, ki je vodja enote temeljnega sodišča pri kateri je tožba vložena, predstavlja tehten razlog za to, da se za odločanje v tej pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Pripoznavo je mogoče preklicati, vendar le do izdaje sodbe (4. odstavek 331. člena ZPP). Toženec je pripoznavo preklical šele potem, ko je bila sodba že izdana. Zato sodišče tega preklica ni moglo upoštevati.
Zoper sodbo druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, je revizija dopustna samo zaradi razlogov iz 1. in 2. točke 1. odstavka (bistvene kršitve določb ZPP in 2. odstavka (prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem druge stopnje) 385. člena ZPP. Revizijske trditve, da je napačna tudi odločitev o plačilu zamudnih obresti, opisani okvir presegajo. Zato jih revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
Izrek odločbe urbanističnega inšpektorja je nedoločen in neizvršljiv, ker ni konkretizirano kateri objekti - ki jih je potrebno odstraniti - se nahajajo na eni parceli in kateri na drugi. Posamezni objekti pa tudi niso dovolj natančno navedeni.
izvršba - izvršljivost odločbe - če pritožba ne zadrži izvršitve
Kadar zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, je odločba izvršljiva, čeprav še ni dokončna (3. točka 1. odstavka 270. člena zakona o splošnem upravnem postopku).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Tožeča stranka je odvetnica, ki ima sedež odvetniške pisarne v Ljubljani. Kot odvetnica verjetno res zastopa stranke tudi pred sodiščem pri katerem je bila tožba vložena, vendar pa to dejstvo ni "drug tehten razlog" iz 68. člena ZPP, ki bi narekoval, da mora v tej pravdni zadevi postopati drugo stvarno pristojno sodišče in ne tisto, pri katerem je tožba vložena.
sprememba dolžnika - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve
Razveljavitev obeh sodb, kolikor je bilo z njima pravnomočno ugodeno tožbenemu zahtevku, narekuje zmotna uporaba materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta podjetje A in tožena stranka dne 31.5.1990 sklenili pogodbo, na podlagi katere je podjetje A preneslo na toženo stranko vse posle hranilno kreditne službe, tožena stranka pa je vse navedene posle prevzela. Po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč pa je s prenosom hranilno kreditnih poslov podjetje A preneslo na toženo stranko - podjetje B tudi svoje obveznosti do varčevalcev iz hranilnih vlog, torej tudi svoj dolg do tožene stranke. Kot potencialni dolžnik se je tako pojavil nov subjekt - tožena stranka, kar je narekovalo presojo obveznosti tožene stranke do tožnice na podlagi tistih določil ZOR, ki urejajo situacije, ko se v obligacijskem razmerju spremeni dolžnik (določila 2. oddelka VI. poglavja ZOR). V tej smeri pa še niso bile ugotovljene vse pravno pomembne okoliščine.
Ob upoštevanju dejstva, da pok. listine z dne 4.6.1985 ni lastnoročno podpisal v navzočnosti dveh prič, pa je zaključek nižjih sodišč, da listina z dne 4.6.1985 ne predstavlja veljavne pismene oporoke pred pričami (64. člen zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), materialnopravno pravilen. Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno (unitas actus). Ni treba, da priči poznata vsebino oporoke, njuna vloga je samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka in da lahko ti dejstvi potrdita. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do oporočiteljevega podpisa pred prihodom oporočnih prič, pogoji, ki so v 64. členu ZD določeni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, niso izpolnjeni.
vezanost tožene stranke na mnenje in pripombe sodišča - lokacijsko dovoljenje
Tožena stranka je upoštevala pravno mnenje in pripombe, ki jih je sodišče izrazilo v sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo odločbo tožene stranke. Zato je tožba neutemeljena.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči
Kadar je plačilo odškodnine zahtevano od delodajalca (podjetja), pri katerem oškodovanec ni bil v delovnem razmerju, čeprav je utrpel škodo v zvezi z delom za svojega delodajalca je za odločanje o sporu pristojno redno sodišče.