pridobitev - državljan druge republike - poveljujoči častnik JA med agresijo na Slovenijo
Obstoj nevarnosti za RS izhaja že iz tožnikovega položaja, ki ga je imel v bivši JA, ki je bil med agresijo na RS eden od poveljujočih častnikov;
Ni bistveno, koliko so bile posamezne akcije neposredno ali posredno odvisne od njegovega povelja, zato ne more vplivati na odločitev o stvari, če tožena stranka tožniku ni omogočila, da se seznani z dokazi, iz katerih naj bi izhajale sporne okoliščine v zvezi z neposrednim poveljevanjem helikopterski eskadrilji.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 18.
davek od prometa storitev
Od storitev, za katere plačilo ni bilo zaračunano (če je bila storitev zaračunana, je samo vprašanje kdaj je davčna obveznost nastala), davka od prometa storitev ni treba plačati.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prodaje proizvodov in storitev člen 5, 5/1, 7.
davek od prometa proizvodov v komisijski prodaji
1. S prometom proizvodov, ki so bili namenjeni končni potrošnji, je bila mišljena prav vsaka prodaja, če ni zakon drugače določal (1. odst. 5. čl. zakona). V obravnavanem primeru je bila to tudi prodaja rabljenih stvari.
2. Pogoji iz 7. člena zakona, ki imajo za posledico, da se promet proizvodov iz 1. do 7. točke 1. odstavka 6. člena zakona ne šteje kot promet proizvodov, namenjen končni potrošnji, morajo biti izpolnjeni takrat, ko se promet po 3. odstavku 26. člena zakona šteje za opravljenega.
1. SDK druge stopnje ne more potem, ko je pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrnila kot neutemeljeno, prvostopno odločbo spremeniti po uradni dolžnosti.
2. Po 63. členu ZSDK lahko SDK 2. stopnje, če so za to izpolnjeni pogoji spremeni dokončno - to je svojo odločbo, ne pa odločbe 1. stopnje.
Vpis v register sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe je konstitutivne narave. Zato je delež mogoče izplačati delničarjem šele po vpisu sklepa v register.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
VS00916
ZOR člen 66, 66/1, 440, 1020.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - ponovno razpolaganje s cedirano terjatvijo - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - navidezna pogodba - nakazilo (asignacija)
S prenosom terjatve na cesionarja, cedent preneha biti njen imetnik. Zato z njo ne more več razpolagati (440. člen ZOR). Če to stori, cesionar pa se s tem strinja, je cesijska pogodba navidezna, zato nima pravnega učinka.
Davčna bilanca je dokončna in jo lahko spremeni samo davčni organ, ki med kontrolo ugotovi nepravilnosti. Pravna oseba ne more naknadno vnašati popravke v letni obračun po izteku roka iz 91. čl. zakona o računovodstvu.
plačevanje stroškov prehrane - vzpostavitev terjatev do delavcev
Plačilo nadomestila za prehrano v zneskih, višjih kot jih določa kolektivna pogodba, ne more iti na račun stroškov. Ker izplačila niso prikazana kot osebni dohodki, jih ni mogoče obremeniti z davki in prispevki od osebnih dohodkov. Zato je v skladu z določbo 5. odst. 72. čl. zakona o računovodstvu, da se vzpostavijo terjatve do delavcev v višini preveč izplačanih nadomestil za prehrano.
dolžnost preživljanja otrok - začasna odredba - verzijski zahtevek
Če je z začasno odredbo med pravdo o preživninski obveznosti odločeno v skladu z določilom 79. čl. ZZZDR, je za to obdobje mogoče šteti, da je preživnina že dokončno določena.
dovoljenje za začasno prebivanje - zamuda pritožbenega roka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče ne more v upravnem sporu presojati ali je tožnik iz opravičenega vzroka zamudil rok za pritožbo, če ni hkrati z vložitvijo pritožbe predlagal vrnitev v prejšnje stanje.
Presoja višine denarne odškodnine. Le intenziven, dolgotrajen strah z ugotovljeno psihično posledico je lahko podlaga za določitev odškod. zaradi prestanih duš. bolečin.
ukrep gradbenega inšpektorja - stvarna pristojnost za ukrepanje
Dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja, organ gradbene inšpekcije ni pristojen za izrekanje inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje, četudi je bila odločba organa urbanistične inšpekcije, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje, odpravljena.
lokacijsko dovoljenje - gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem je stvar inšpekcijskega postopka
Odločbe, izdane v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni mogoče izpodbijati iz razloga, ker gradnja objekta ne poteka v skladu s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, ampak je to predmet inšpekcijskega postopka.
O pravnomočno zavrnjenem rentnem zahtevku ni mogoče ponovno odločati, če se opira na isto dejansko in pravno podlago kot zavrnjeni zahtevek. Kapitaliziranje rentnega zahtevka ne predstavlja spremembe oz. nove tožbe.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
12. člen ZPP v določenih primerih ne izključuje niti ne omejuje pravdnega sodišča, da v okviru reševanja predhodnega vprašanja samo odloči, ali ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja (če seveda o tem kazensko sodišče ni ali še ni odločilo).
Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama (1. odstavek 66. člena ZOR). Simulirani posel je ničen. Na ničnost pa pazi sodišče po uradni dolžnosti (109. člen ZOR). Zato ni sprejemljivo stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče ugotoviti ničnost tudi v izreku sodbe. Ničnost namreč obstoji že po zakonu, zato pravda v kateri bi se ničnost izrekla v izreku sodbe, ni nujno potrebna. Kljub temu pa seveda lahko kakšna oseba ima interes, da se ničnost ugotovi tudi v pravdi po pravilih, ki veljajo za vsako ugotovitveno tožbo.
Neutemeljena so tudi revizijska zatrjevanja, da tožeča stranka za odpoved podnajemne pogodbe ni aktivno legitimirana. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je tožnik najemnik spornih prostorov, toženi stranki pa so bili s strani tožeče stranke oddani v podnajem. Tako medsebojno pravno razmerje pravdnih strank pa tožeči stranki brez dvoma daje aktivno legitimacijo za tožbeni zahtevek, ki je natančneje opredeljen v tč. 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje.
Iz ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja, da je prišlo do sporazumnega prenehanja najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom poslovnega prostora. Morebitna odpoved najemne pogodbe s strani lastnika, pa bi morala biti sodna (26. člen zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88), kot sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi obe nižji sodišči.