bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravica do uporabe svojega jezika v postopku – pouk o pravici do uporabe svojega jezika v postopku
Pravica uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS). Že ta določba zagotavlja, da v primeru, ko stranka ne zna jezika, ki je v uradni rabi, ji mora organ omogočiti, da po tolmaču spremlja njegov potek. Vsakdo ima pravico, da uporablja svoj jezik, če ne zna uradnega jezika. Izpeljavo te ustavne določbe predstavlja 8. člen ZKP, po katerem imajo stranke, priče in drugi udeleženci v postopku pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega dokaznega gradiva (prvi odstavek 8. člena ZKP). Pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v njihov materni jezik, saj ni mogoče zagotoviti prevoda v vse jezike, ki so na svetu. Zadošča, da se prevaja v jezik, ki ga procesni udeleženec razume. O pravici do prevajanja je treba stranke poučiti, te pa se lahko prevajanju odpovedo, če znajo jezik v katerem teče postopek (drugi odstavek 8. člena ZKP). Sodišče bo torej dalo pravni pouk takoj, ko bo obstajala verjetnost, da uradni jezik sodišča ni jezik udeleženca v postopku ali na izrecno zahtevo strank.
V teoriji in sodni praksi (glej odločbe VS RS I Ips 11811/2010, I Ips 304/2008, I Ips 24804/2013 itd.) je kršitev pravice do uporabe svojega jezika lahko absolutna ali pa relativna kršitev. Absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bo podana tedaj, če so obtoženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec na glavni obravnavi izrecno zahtevali tolmača, pa jim ga sodišče ni zagotovilo. Če obtoženec ni bil poučen o pravici, da lahko uporablja svoj jezik in v svojem jeziku spremlja potek glavne obravnave, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku tega člena, če je taka kršitev vplivala na možnost njegove obrambe. To pomeni, da je kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP podana v primeru, če je izkazana, ali bi lahko bila izkazana vzročna zveza s kršitvijo in zakonitostjo sodne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - brat sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po oceni Vrhovnega sodišča je glede na naravo in konkretne okoliščine sodnega primera podan razlog za delegacijo pristojnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 48, 48/1, 48/3, 48/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - povrnitev sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Iz določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska (premoženja oziroma dohodka), ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku. Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija dobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov izterjala od nje (prvi odstavek 48. člena ZBPP).
ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6, 77. ZUS-1 člen 20, 20/2, 20/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - znižanje davčne osnove - zaslišanje prič - primerni, substancirani in pravočasni dokazni predlogi - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - tožbena novota - ponoven sodni postopek - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Glede dokazovanja z izjavo stranke in zaslišanjem prič (očeta in moža) je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obrazložilo, da takega dokazovanja revidentka v davčnem postopku ni predlagala, čeprav jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec. Obrazložilo je, da zato dokazov, ki jih je stranka prvič navajala v upravnem sporu, kot nedovoljenih tožbenih novot ni upoštevalo. Takšen zaključek je po presoji Vrhovnega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
Pritožnika si z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njuni pritožbi ne moreta izboljšati pravnega položaja, ker Vrhovno sodišče sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, ker za tako odločanje niso podane procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015665
ZMZ člen 54, 55, 55/1-3, 55/1-13. ZUS-1 člen 71, 71/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 36. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - koncept varne izvorne države - sklicevanje sodišča prve stopnje na razloge upravnega akta - obrazloženost sodbe - bistvena kršitev določb postopka - sklicevanje na tožbene trditve - samostojne pritožbene navedbe
V primeru, ko država članica, v kateri je vložena prošnja, prosilčevo državo opredeli kot varno izvorno državo, lahko prosilec omenjeno izpodbija z navedbo dejstev ali predložitvijo dokazov, ki utemeljujejo sklep, da bi lahko bil v primeru vrnitve preganjan kljub splošni pozitivni situaciji v izvorni državi, ki je bila podlaga za ugotovitev, da gre za varno državo.
Ker se je prosilec za mednarodno zaščito šele s prejemom odločbe, izdane v enostopenjskem postopku, seznanil s pravno presojo svojih navedb (na osebnem razgovoru o tem ni bilo razprave, zato se upravni organ z njegovimi tovrstnimi navedbami ni mogel ukvarjati in jih zavrniti, ji je šele v tožbi lahko prvič ugovarjal. Sodišče prve stopnje bi do teh tožbenih očitkov zato moralo zavzeti stališče, ne pa uporabiti določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentovo zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo upravnega spora
Revidentka šele v reviziji prvič vzpostavlja dvom v zakonitost ravnanja pritožbenega organa. Ker omenjeno ni bilo (niti ni moglo biti) predmet obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, temu ni mogoče očitati, da je v tem pogledu zagrešilo katero od nepravilnosti, zaradi katerih je mogoče vložiti revizijo. V takem primeru pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Ker je predmet presoje v upravnem sporu prvostopenjska odločba, s katerim je bilo odločeno o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1), torej njen izrek, to samo po sebi ne izključuje upoštevanja razlogov (čeprav drugačnih) pritožbenega organa, s katerimi je odločitev potrdil. Zato bi morala revidentka glede tega oblikovati konkretno pravno vprašanje.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015767
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso izkazane - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - pridržanje za namen predaje na prostore Centra za tujce
Revident je zgolj navedel, da bo imelo pridržanje na prostore Centra za tujce zanj zelo hude posledice, saj gre za poseg v njegovo osebno svobodo in za hudo kršitev ustavnih pravic. To pomeni, da naj bi zelo hude posledice predstavljal že položaj, ki pomeni izvršitev pravnomočne sodbe. To pa samo zase ne pomeni zelo hudih posledic v smislu omenjene določbe ZUS-1, saj je kot take mogoče razumeti le posledice, ki nastanejo zaradi posega v osebno svobodo (npr. zaradi izvajanja ukrepa mu ni omogočeno nujno zdravljenje). Revident pa ne navaja nobene konkretne dejanske okoliščine, ki bi lahko bila podlaga za tovrstno presojo.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 36. URS člen 157, 157/2. ZRLI člen 51.
dostopnost do volišča - invalidi - kršitev ustavnih pravic - pravni interes za pritožbo - subsidiarno varstvo v upravnem sporu - ni procesnih predpostavk za meritorno odločanje - prepoved reformatio in peius
Vsi državni organi so vezani na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, torej med njimi tudi volilne pravice. Ta dolžnost pa izhaja že iz Ustave RS (15. člen), zato za vzpostavitev te dolžnosti predhodna sodba sodišča v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave RS ni niti potrebna niti predvidena. Sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 tudi ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v pravni položaj posameznika, temveč je skladno z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo samo zoper tiste kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.
Pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo. Tudi v primeru uspeha s pritožbo namreč Vrhovno sodišče ne bi moglo naložiti sodišču prve stopnje, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, saj za odločanje o tožbi pritožnikov, kot navedeno, niso podane procesne predpostavke.
JAVNI ZAVODI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015673
ZZ člen 38, 38/1, 38/2. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22.
dovoljena revizija - javni zavod - predčasna razrešitev direktorja - razlogi za razrešitev - utemeljitev subjektivnih okoliščin - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - sklicevanje na utemeljitev izpodbijanega akta - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe in sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, zaradi katerega (konkretno) razloga je bil revident predčasno razrešen. Četrta alineja drugega odstavka 38. člena ZZ, po kateri je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, vsebuje dva razloga, in sicer: če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Iz izpodbijane odločbe in sodbe sodišča prve stopnje izhajajo samo opredelitve do objektivnih dejstev, ne opredelita pa se do revidentovega subjektivnega odnosa v razmerju do le-teh, kar pomeni procesno pomanjkljivost izpodbijane sodbe.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015664
ZMZ člen 54, 55, 55/1-3, 55/1-5, 55/1-11. ZUS-1 člen 20, 20/3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - dejanja preganjanja - resna škoda - pridobitev specifičnih informacij - tožbene novote - nevročitev odgovora na tožbo - pravica do izjave
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila materialno pravo, ko je presodila, da dejanja, ki jih je pritožnik navedel kot razloge za zapustitev države, niso take narave in tako ponavljajoča, da bi bilo na njihovi podlagi pritožniku mogoče priznati mednarodno zaščito.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevano dejstvo, da bo pritožnik ob vrnitvi prijet s strani tajne službe, ni izkazano, saj tega pritožnik zgolj s svojimi nekonkretiziranimi navedbami o (verjetnosti) predvidenega prijetja ni uspel dokazati.
Glede na značilnosti upravnega spora se z vročitvijo vsebinsko praznega odgovora na tožbo ne more varovati in zagotavljati pravice do izjave tožeče stranke. Ob takem odgovoru se tožeča stranka nima o čem izjaviti, o čemer se ne bi mogla opredeliti že v povezavi z vsebino izpodbijanega upravnega akta, zato tudi opustitev njene seznanitve s tako procesno vlogo ne vodi do bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu.