KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2008066
URS člen 37. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 372/1-5, 398, 398/1, 398/1-2, 420, 420/1, 420/1-1, 450. KZ-1 člen 38, 90, 90/1, 90/1-5, 306, 306/3.
kršitev kazenskega zakona - enotna kriminalna dejavnost - dokončano kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - načelo konsumpcije - nedovoljeni dokazi - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodnika - zavrnitev dokazov - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zaslišanje izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zastaranje kazenskega pregona - določen opis kaznivega dejanja - pomoč pri kaznivem dejanju - načelo inkluzije - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - dokazna ocena vseh dokazov
Obsojenec je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja izdelovanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 306. člena KZ-1 z izvršitvenima oblikama „izdeluje in prodaja“. V konkretnem delu opisa dejanja v pravnomočni sodbi je opisano obsojenčevo dalj časa ponavljajoče se ravnanje (od 5. 3. 2008 do 13. 5. 2011), ki se je izvrševalo skozi daljše časovno obdobje in je tako izdelovanje in prodaja pripomočkov trajalo ves čas, ko je trajalo izvršitveno ravnanje, torej v celotnem obdobju, ki je zajet v opisu dejanja v pravnomočni sodbi.
Kadar gre za pomoč k določenemu kaznivemu dejanju, sodišču ni potrebno v opis dejanja pomoči ponovno vnašati celotnega opisa dejanja storilca kaznivega dejanja pri katerem pomočnik pomaga. Tehnike opisa dejanja so različne. Kadar gre za razmerje kaznivo dejanje storilca in pomoč h kaznivemu dejanju, je kaznivo dejanje pomoči zadovoljivo označeno tako, da se opis dejanja sklicuje na predhodno ravnanje storilca dejanja, pri katerem pomočnik pomaga.
Pri presoji, ali gre za odnos konsumpcije se ne presoja opisov konkretnih življenjskih primerov, to je opisov dejanj v izreku sodbe, ampak je potrebno primerjati zakonska opisa kaznivih dejanj in abstracto. Kadar gre za pomoč, je potrebno na abstraktni ravni presojati zakonske znake kaznivih dejanj (zakonske znake kaznivega dejanja, pri katerem storilec pomaga), pri presoji, ali gre za dve kaznivi dejanji in je obsojenec dve kaznivi dejanji storil v steku ali pa je stek le navidezen.
Če gre za dokaze, pridobljene v tujini po tujem pravu brez sodelovanja naše države, je mogoče od tuje države pričakovati, da bo ravnala po svoji zakonodaji. Od tujih organov ni mogoče zahtevati, da spoštujejo določbe pravne ureditve in ustave druge države (naše pravne ureditve in naše ustave) in tiste določbe, ki se lahko nanašajo le na organe naše države, na območju, na katerem država izvaja suverenost.
Kadar so v kazenskem postopku predloženi dokazi, ki so bili pridobljeni s strani tujih organov v tujini, sodišče dopustnosti teh dokazov ne presoja po procesnih pravilih domače zakonodaje oziroma ZKP, temveč preveri, ali so bile vsebinsko varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja tudi Ustava.
Po kontroli dejanskega stanja, ki ga je opravilo sodišče druge stopnje, z zaslišanjem izvedenca M., sodba še vedno temelji na istem dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, in se to dejansko stanje ni v ničemer spremenilo. Obsojencu, ker je bil izvedenec M. zaslišan na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ne pa na obravnavi pred sodiščem prve stopnje, po navedenem pravica do pritožbe ni bila kršena.
Sodišče vedno odmeri kazen individualno v okviru individualizacije kazenske sankcije za določenega storilca ob upoštevanju okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, olajševalnih in obteževalnih okoliščin, po drugem odstavku 49. člena KZ-1. Primerjava sankcij, izrečenih obsojenima L. in D. G. pred našim sodiščem, ni pomembna, saj sta oba sklenila sporazum o priznanju krivde, o kazenski sankciji pa sta se pogajala z državnim tožilcem.
tožba na ugotovitev dopustnosti arbitražnega postopka - svet delavcev - arbitraža
Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 4/1, 33, 33/2-1, 66, 66/1. ZIntPK člen 11, 13, 15, 15/1. URS člen 22. ZUP člen 37, 207, 207/3. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije člen 2, 2/2-4, 20, 20/3, 21, 21/12.
zaključne ugotovitve - upravni akt po 2. členu ZUS-1 - sestava Komisije kot kolegijskega organa - dopolnjevanje postopka - pravica do izjave - odstranitev objave na spletni strani - vsebina izreka sodbe sodišča prve stopnje
Ker gre v obravnavani zadevi za oblastveno odločitev in tožena stranka v Zaključnih ugotovitvah ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja tožnika v posamičnem primeru, so Zaključne ugotovitve akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, torej javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ (tožena stranka) odločil o obveznosti (dolžnem ravnanju) posameznika (tožnika), ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Zato je treba tožniku zagotoviti učinkovito sodno varstvo (23. in 15. člen Ustave RS v povezavi s 157. členom Ustave RS), ki pa je ob ustavno skladni razlagi prav v tem, da se mu zagotovi polna presoja zakonitosti izpodbijanega akta, torej ob vsebinsko celoviti presoji vseh pravnih kot tudi dejanskih okoliščin, saj za zadržanost ali omejenost take presoje ni ne ustavnih in ne zakonskih omejitev.
Le v primeru upravnega spora zaradi nezakonitosti dejanja se v izrek vnese njegov kratek opis in čas storitve dejanja, torej okoliščine, ki služijo njegovi individualizaciji, medtem ko se ta v primeru izpodbijanja pravnega akta opravi z njegovim poimenovanjem, številko, datumom ipd. V obeh primerih gre torej za konkretizacijo posamičnih aktov ali dejanj, ki so predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu. Na ta način se v pravno obvezujočem delu sodbe določi predmet spora in s tem meje pravnomočnosti sodbe.
Komisija zakonito deluje tudi v sestavi dveh članov, vendar mora v tem primeru odločitev sprejeti soglasno, saj je v prvem odstavku 11. člena ZIntPK določeno, da komisija zadeve obravnava na sejah, na katerih morajo biti odločitve sprejete vsaj z dvema glasovoma.
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo poseg v tožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS in pravilno navedlo, da je tožena stranka po prvotnem osnutku dodatno ugotavljala dejstva in okoliščine oziroma izvajala dokaze, zato bi moral tožniku biti poslan v izjavo tudi dopolnjen osnutek ugotovitev.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - ugovor zastaranja - materialno pravo
Glede na to, da se vprašanje neupoštevanja ugovora zastaranja (ki je materialnopravne narave) izrecno uveljavlja le kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana, ker sodišče „ni odločilo o ugovoru zastaranja“, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz 367a. člena ZPP niso izpolnjeni. Zato je predlog zavrnilo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1-3. ZZZDR člen 4, 4/2, 107, 107/1, 213, 213/1.
dopustnost tožbe - upravičena oseba za vložitev tožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika za posebni primer otroku - začasna odredba - izpodbijanje očetovstva
Mati mladoletnega otroka, ki mu je bil s sklepom postavljen skrbnik za posebni primer (za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva), je aktivno legitimirano izpodbijati tak sklep v upravnem sporu in s tem v zvezi predlagati izdajo začasne odredbe.
V konkretnem primeru je treba z izdano začasno odredbo zagotovitvi učinkovito sodno varstvo. Brez nje bi namreč kolizijski skrbnik v otrokovem imenu, to je kot njegov zastopnik, sprožil postopek za izpodbijanje očetovstva, kar bi lahko vodilo do pravnomočne odločitve o očetovstvu v pravdi še pred koncem tega upravnega spora. V takem primeru pa ne bi bilo več mogoče doseči prejšnjega stanja (torej kot da omenjeni postopek ni bil začet), čeprav bi se kasneje v upravnem sporu izkazalo, da je izpodbijana odločba o postavitvi kolizijskega skrbnika in obveznostih, ki naj jih izvrši, nezakonita.
pravica do invalidske pokojnine - pravnomočnost - invalidnost I. kategorije
Vsebina odločitve v tem socialnem sporu je torej pravica do invalidske pokojnine, glede katere je ob razveljavitvi prvotne sodbe sodišče prve stopnje vprašanje, ali je tožnik do nje upravičen, ostalo odprto vse do pravnomočnosti odločitve v ponovljenem postopku (ki je predmet te revizijske presoje). V tem sporu sodišče ni odločalo o kategoriji tožnikove invalidnosti, ampak o tem, ali je upravičen do pravice iz invalidskega zavarovanja.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - plačni razred
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oz. premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - konkurenčna prepoved - lastništvo v konkurenčni družbi
Večinsko lastništvo v konkurenčni družbi, ki dejansko opravlja enako dejavnost kot družba v kateri je zaposlen delavec, prav gotovo pomeni kršitev konkurenčne prepovedi, čeprav tak delavec ne sklepa poslov v imenu konkurenčne družbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogi
Revident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 26/2016 in I Up 154/2016 ter navaja, da je v nasprotju s sodbo I Up 26/2016 upravno odločanje o odvzemu svobode odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39, 39-7a, 39-7b. ZUPJS člen 10, 10/8. ZZZDR člen 123.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - samohranilec - preživnina - družinska pokojnina - nepreskrbljeni otroci
Noben zakon, prav tako ne Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ne vsebuje definicije samohranilke oziroma samohranilca. Sodna praksa zato ta pojem razlaga tako, da gre za enega od staršev, ki izključno sam skrbi za otroka in zanj ne prejema preživnine od drugega starša. V tem segmentu je definicijo samohranilca možno izenačiti z definicijo enostarševske družine, kot jo določa ZUPJS. Ta v osmem odstavku 10. člena določa, da se za enostarševsko družino po tem zakonu šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
Status samohranilca je (oziroma položaj enostarševske družine) potrebno priznati edinemu hranilcu tako v primeru, ko otroci dejansko ne prejemajo preživnine, kot tudi v primeru, ko otroci po pokojnem staršu ne prejemajo družinske pokojnine.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo plače zaradi praznika
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na okoliščine tega primera delavec upravičen do plačila nadomestila za praznik po drugem in devetem odstavku 137. člena ZDR-1, v zvezi s 1. členom ZPDPD, takrat, ko bi v primeru, da praznika ne bi bilo, očitno delal v vnaprej določenem turnusu?
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018510
ZNP člen 37. ZPP člen 86, 91, 91/1. URS člen 19. ZDZdr člen 53.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - nepravdni postopek - postopek sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta, ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 37. člena ZNP. Smiselna uporaba določb ZPP bi namreč v tovrstnih postopkih lahko pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do osebne svobode (19. člen URS).
ZUS-1 člen 73, 73/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/3, 132, 132/1, 343, 343/2, 352.
prepozna pritožba - elektronsko vročanje
Po prvem odstavku 132. člena ZPP se pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Elektronsko vročanje je pravno enakovredno klasičnemu vročanju le, če poteka po varni elektronski poti po informacijskem sistemu, za identifikacijo stranke pa je predvideno podpisovanje z varnim elektronskim podpisom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – priznanje krivde – sporazum o priznanju krivde – predobravnavni narok
Sodišče ni udeleženo v postopku dogovarjanja in sklepanja sporazuma med državnim tožilcem in obdolžencem, temveč o njem odloča šele, če in ko je sklenjen, kar pa v obravnavani zadevi niti ni bil primer. Prav tako ni predvideno nikakršno dogovarjanje sodišča z obdolžencem na predobravnavnem naroku o vrsti kazenske sankcije oziroma o načinu njene izvršitve.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravica do uporabe svojega jezika v postopku – pouk o pravici do uporabe svojega jezika v postopku
Pravica uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS). Že ta določba zagotavlja, da v primeru, ko stranka ne zna jezika, ki je v uradni rabi, ji mora organ omogočiti, da po tolmaču spremlja njegov potek. Vsakdo ima pravico, da uporablja svoj jezik, če ne zna uradnega jezika. Izpeljavo te ustavne določbe predstavlja 8. člen ZKP, po katerem imajo stranke, priče in drugi udeleženci v postopku pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega dokaznega gradiva (prvi odstavek 8. člena ZKP). Pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v njihov materni jezik, saj ni mogoče zagotoviti prevoda v vse jezike, ki so na svetu. Zadošča, da se prevaja v jezik, ki ga procesni udeleženec razume. O pravici do prevajanja je treba stranke poučiti, te pa se lahko prevajanju odpovedo, če znajo jezik v katerem teče postopek (drugi odstavek 8. člena ZKP). Sodišče bo torej dalo pravni pouk takoj, ko bo obstajala verjetnost, da uradni jezik sodišča ni jezik udeleženca v postopku ali na izrecno zahtevo strank.
V teoriji in sodni praksi (glej odločbe VS RS I Ips 11811/2010, I Ips 304/2008, I Ips 24804/2013 itd.) je kršitev pravice do uporabe svojega jezika lahko absolutna ali pa relativna kršitev. Absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bo podana tedaj, če so obtoženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec na glavni obravnavi izrecno zahtevali tolmača, pa jim ga sodišče ni zagotovilo. Če obtoženec ni bil poučen o pravici, da lahko uporablja svoj jezik in v svojem jeziku spremlja potek glavne obravnave, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku tega člena, če je taka kršitev vplivala na možnost njegove obrambe. To pomeni, da je kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP podana v primeru, če je izkazana, ali bi lahko bila izkazana vzročna zveza s kršitvijo in zakonitostjo sodne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - brat sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po oceni Vrhovnega sodišča je glede na naravo in konkretne okoliščine sodnega primera podan razlog za delegacijo pristojnosti.
pripor – ponovitvena nevarnost – jemanje podkupnine – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – opis kaznivega dejanja – tehnični pregledi vozil
Iz opisa očitanega ravnanja in obrazložitve izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora je možno razbrati, da je obdolženec opravljal dejanja na podlagi Zakona o motornih vozilih in Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil v okviru svojih službenih pooblastil oziroma nalog po vnaprej predpisanem postopku.
ZGO-1 člen 74, 74/2. OZ člen 6, 131, 140, 148, 148/1. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - razveljavitev gradbenega dovoljenja - privolitev oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Drugi odstavek 74. člena ZGO-1 velja le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V konkretnem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni ni dopustna pravna ali zakonska analogija, za katero se tožnica zavzema še v reviziji. Iz prikazane vsebine odločbe in njenih procesnih pravnih posledic namreč jasno izhaja tudi namen zakonodajalca (ratio legis). Omogoča direktno uveljavljanje odškodnine le v tistih gotovih primerih, ko poseg organa v izdano gradbeno dovoljenje omogoča takojšnji izrek najstrožje sankcije nezakonite gradnje – njeno rušenje.
Za ugotovitev razbremenitve tožene stranke za nastalo škodo na podlagi 140. člena OZ ne zadostujejo dejanske ugotovitve, da je tožnica vedela za še nevknjižene nove lastnike sosednjih zemljišč, od katerih tudi ni terjala soglasij in je prevzela riziko, da bo pravnomočno gradbeno dovoljenje na podlagi njihovih pravnih sredstev tudi lahko kasneje razveljavljeno.
Tožena stranka ni pridobila potrebnih soglasij in se zato revidentka ni smela zanašati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja in začeti z gradnjo. Ker je že vedela za bodoče lastnike in je celo poskušala z začetkom gradnje prehiteti pričakovano obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s čimer je ravnala nepošteno in prevzela tveganje nastanka škode v zvezi z začeto gradnjo, je na ta način v svoje breme pretrgala tudi vzročno posledični tok, povzročen s strani uslužbenca upravnega organa, ki je privedel do zatrjevane škode. Ker je bila vzročna zveza pretrgana, je tako izpadel eden od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008080
ZKP člen 119, 199/1, 120, 120/1, 371, 371/2, 420, 420/2, 445, 427. KZ-1 člen 223, 223/2, 253, 253/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - oškodovanje tujih pravic – overitev lažne vsebine - zahteva za varstvo zakonitosti – pravočasnost zahteve - vročanje – seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona – opis dejanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po drugem odstavku 223. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi preprečil poplačilo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje. Storilec tega kaznivega dejanja med izvršilnim postopkom je lahko le oseba, ki je lastnik premoženja in zoper katero teče izvršilni postopek. Premično ali nepremično premoženje mora biti torej v lasti storilca, ki to premoženje med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije z namenom oškodovati upnika. V obravnavani zadevi se je Vrhovnemu sodišču porodil dvom v resničnost oziroma pravilnost zaključka sodišča v zvezi z lastništvom vozila, ki ga je obsojenec skril z namenom preprečiti poplačilo upnika med prisilno izvršbo.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem določenih okoliščin, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi.
V skladu z določbo 445. člena ZKP sodišče druge stopnje, kadar odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče obsojenca in njegovega zagovornika o seji senata ni obvestilo, iz česar je sklepati, da je menilo, da navzočnost strank ne bi bila koristna za razjasnitev obravnavane zadeve.