ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 57, 57/1, 481, 481/1.
spor o pristojnosti - najemna pogodba - zakupna pogodba - poslovni prostori - gospodarski spor
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, zato je za odločanje v tej zadevi, upoštevaje da nepremičnina leži na območju Okrožnega sodišča v Krškem, stvarno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.
ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z določbo prvega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov
Če potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.
Ker so bili razlogi za prenehanje najemne pogodbe na strani tožnika, ravnanja prvega in tretjega toženca niso mogla biti protipravna, četudi je bil prvi toženec v pogodbenem odnosu s tožnikom in ne z drugo toženko in njenimi zaposlenimi. Zatrjevana škoda tožniku ni nastala iz razloga, ker tožnik ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom za uporabo poslovnih prostorov.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost trgovskega centra - poškodba pri padcu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih za dopustitev revizije predpisuje 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008070
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 420/2. KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.
V obravnavanem primeru je šlo za gospodarsko dejavnost, ker je šlo za prodajo nepremičnine, ki se je izvršila za plačilo na trgu, kar povsem ustreza definiciji pridobitne dejavnosti gospodarske družbe v citiranem 1. členu ZGD.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - sodni postopek - upravni postopek - učinki pravnomočne upravne odločbe
V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 32, 32/1, 41, 41/2. OZ člen 393, 393/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - vrednost spornega predmeta - deljiva obveznost
Ker tožnica zahteva plačilo vtoževanega zneska (20.600,00 EUR) od dveh tožencev – in to ne nerazdelno – je pravilno naziranje, da se solidarnost ne domneva in da se s tožbo zahtevana izpolnitev njune denarne obveznosti deli med njima na enaka dela (drugi odstavek 393. člena OZ). Tako se izkaže, da na vsakega od obeh tožencev odpadajoči znesek 10.300,00 EUR, posamično upošteven za določitev stvarne pristojnosti glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, ne presega mejnega zneska 20.000,00 EUR iz prvega odstavka 32. člena istega zakona in da je zato podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008032
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 95, 95/1, 96/3, 254, 254/1, 254/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – opis kaznivega dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Po izvršitvi kaznivega dejanja je bila premoženjska korist z računa gospodarske družbe, ki je zaradi obsojenčevega kaznivega dejanja prejela premoženjsko korist, formalno prenesena na račun obsojenčevega mladoletnega sina. Sodišče je pravilno presodilo, da je bil dejanski prejemnik premoženjske koristi obsojenec, zato mu jo je na podlagi tretjega odstavka 96. člena KZ utemeljeno odvzelo.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca – dokazni postopek – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – ustna obravnava
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Kljub temu morajo biti storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (22. in 29. člen URS). Ob upoštevanju relevantne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je Vrhovno sodišče v zadevi IV Ips 106/2012 z dne 21. 5. 2013 (in kasneje v sodbah IV Ips 63/2013 z dne 4. 7. 2013 in IV Ips 101/2013 z dne 17. 9. 2013) pojasnilo, da je izvedba ustne obravnave potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Enako pravilo velja tudi v primerih, ko kršitelj izpodbija verodostojnost drugih avtorjev obremenilnih izjav(1). Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove. Vrhovno sodišče je ob tem že večkrat poudarilo, da obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo (četrti odstavek 65. člena ZP-1 v zvezi z 69. členom in 90. členom ZP-1) ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je namreč omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
V obravnavani zadevi gre za primerljivo situacijo kot v zadevah, v katerih se je razvila zgoraj povzeta sodna praksa. Podlaga za kaznovanje storilca sta bili izjavi oškodovancev, ki ju je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa povzela v odločbi o prekršku. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo tak potek dogodka zanikal ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje oškodovancev in priče.
Glede na navedeno bi sodišče v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo moralo presoditi navedbe storilca in kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec, bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo sodišče ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist. Ker tega ni storilo, je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
ZKP člen 149, 149/2, 415, 415/3, 420, 420/1, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – obnova kazenskega postopka
Sodbi sodišč prve in druge stopnje, izdani v obnovljenem kazenskem postopu, s katerima je bilo odločeno, da ostane pravnomočna sodba v veljavi, nista odločbi, s katerima se je pravnomočno končal kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP. Izdaja takšne prvostopenjske sodbe in njena potrditev v pritožbenem postopku ne predstavljata na novo pravnomočno končanega kazenskega postopka, saj se usoda pravnomočne sodbe v prvotnem kazenskem postopku z obnovo kazenskega postopka v konkretnem primeru ni spremenila. Kazenski postopek v tej zadevi je bil pravnomočno zaključen z dnem, ko je v prvotnem kazenskem postopku sodišče prve stopnje prejelo sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
dedovanje - oporoka - razlaga oporoke - namen oporočitelja - prava zapustnikova volja - subsidiarna razlagalna pravila
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega prava namena iz prvega odstavka tega člena subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v stečaju
V primeru, ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika ima prednost slednja. Zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil.
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).