- Ali je višje sodišče napačno interpretiralo določbe 9. člena Pogodbe A. s tem, ko je presodilo, da ne predstavlja pogodbe v korist tretjega in da iz te določbe ne izhaja (določen oziroma določljiv) predmet obveznosti toženke;
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da na strani naročnika ni podana obveznost unovčitve bančne garancije za poplačilo podizvajalca, ki jo je naročnik zahteval v vsebini, da krije tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev, če jih izvajalec ne bi poplačal iz kakršnega koli razloga, upoštevaje, da je zavarovalni primer nastopil, naročnik pa je bil izrecno pozvan k unovčitvi bančne garancije in poplačilu podizvajalca;
- Ali je bil (v okoliščinah konkretnega primera) naročnik dolžan unovčiti bančno garancijo in iz prejetih sredstev poplačati podizvajalca oziroma ali naročnik lahko odkloni unovčitev bančne garancije in poplačilo podizvajalca brez utemeljenih razlogov in ali je podana odškodninska odgovornost naročnika, če bančne garancije ne unovči ob nastopu zavarovalnega primera (neplačila podizvajalca s strani izvajalca);
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da lahko naročnik unovči bančno garancijo za poplačilo podizvajalca zgolj v primeru izpolnjenih pogojev po 631. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), upoštevaje da taki pogoji za unovčitev niso določeni ne v bančni garanciji, ne v 631. členu OZ, ne v Pogodbi A. in da 631. člen OZ vsebuje zakonito cesijo;
- Ali je (v okoliščinah konkretnega primera) odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika samostojna terjatev, ki ni vezana na zaključek stečajnega postopka nad izvajalcem, in ali odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika zapade v plačilo neodvisno od zaključka stečajnega postopka nad izvajalcem;
- Ali je višje sodišče poseglo v dejansko stanje z ugotovitvijo, da je tožbeni zahtevek preuranjen, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo datume zapadlosti odškodninskega zahtevka, kot je tudi tožeča stranka izkazovala, da v stečajnem postopku B., d. d., navadni upniki ne bodo poplačani, in ali bi sodišče zaradi zapisanega moralo opraviti pritožbeno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002940
ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
Z določbo drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (ZS) je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
ZPP člen 22, 22/1, 25, 25/2. ZIZ člen 45, 45/2, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ugovor
Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča ugovor dolžnice zoper zatrjevano dogovorjeno krajevno pristojnost spregledalo. Dolžnica se je imela možnost pritožiti na vročeni sklep, pa tega ni storila. Njen ugovor krajevne pristojnosti, podan v odgovoru na tožbo v pravdnem postopku, je zato prepozen.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoj za izdajo - verjetnost nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - združitev družine - sklicevanje na pravico do družinskega življenja
Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta.
Tožnik samo s sklicevanjem na 8. člen EKČP ne more utemeljiti težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Glede na ustaljeno sodno prakso glede izkazanosti težko popravljive škode (trditveno in dokazno breme) samo sklicevanje na obstoj zakonske zveze oziroma na to, da zakonca ne bosta skupaj, brez dodatnih navedb o (eventualnih) posledicah ločenega življenja (brez obrazloženih konkretnih okoliščin v konkretnem primeru), ne predstavlja (oziroma ni dovolj za izkazanost) težko popravljive škode.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost v sporih o nepremičninah - izvršilni postopek
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da naj bi spor med pravdnima strankama izviral iz najemne pogodbe, sklenjene za poslovni prostor v nakupovalnem centru na Ptuju. Upoštevaje, da gre za spor v zvezi z najemom nepremičnine, ki se nahaja na Ptuju je v tej zadevi za odločanje pristojno sodišče na Ptuju.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za njeno dopustitev zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002941
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - sprožitev spora o pristojnosti po uradni dolžnosti - predhoden preizkus tožbe - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
V fazi, ki ne sodi več v fazo predhodnega preizkusa tožbe, bi sodišče lahko spor o krajevni pristojnosti uspešno sprožilo le še na ugovor, ki bi ga tožena stranka podala v smislu prvega odstavka 22. člena ZPP, a slednja tega ni storila.
li začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 5-5, 23, 34, 34-1, 35, 35/2, 36, 45, 45/2, 66, 66/1, 66/2-b. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZPod člen 3b, 21, 183. OZ člen 376.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - Uredba 44/2001 - zakonske zamudne obresti - sporazum o krajevni pristojnosti - spor iz poslovanja - podružnica - javni red
Uporaba določila o javnem redu iz 1. točke 34. člena Uredbe št. 44/2001 je upravičena le v primeru, da bi bil s priznanjem ali izvršitvijo sodne odločbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, nesprejemljivo kršen pravni red države, v kateri se zahteva priznanje, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel te države.
Vsako nasprotovanje pravni ureditvi države priznanja ne predstavlja hkrati tudi kršitve njenega javnega reda. Tek in stopnja zamudnih obresti je stvar materialnega prava. Tako je tudi ureditev omejitve teka zakonskih zamudnih obresti po načelu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tretji odstavek 937. člena OZ (prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno odškodnino oziroma zavarovalnino) nanaša tudi na škodne primere, do katerih je prišlo pred zapadlostjo premije oziroma pred zapadlostjo zadnjega obroka premije, če je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem vpliva na utemeljenost oz. dopustnost neposrednega zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ v primeru, da podizvajalec neposredni zahtevek do naročnika po 631. členu OZ naslovi po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem;
− ali mora biti za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela ob vložitvi zahtevka podizvajalca naročniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot družbenik stranke v postopku
Okoliščina, da je sodnica sodišča, ki odloča o pravnem sredstvu, 50 % družbenica dolžnika, ki je vložil pravno sredstvo, spada takšne tehtne razloge iz 67. člena ZPP, tudi ob dejstvu, da je izvršilni oddelek višjega sodišča manjši oddelek, ki ga sestavlja le sedem sodnikov.
ZPP člen 22, 25. PZ člen 3, 838. ZIZ člen 35, 77, 78.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - ladja
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka (prej upnica) sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo ni uveljavljala, pač pa se je nanj sklicevala šele v pravdnem postopku. Njen ugovor krajevne nepristojnosti sodišča je zato prepozen.
izločitev sodnika - izločitev sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje (GIZ) kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot gospodarsko interesno združenje ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
dopuščena revizija - lastninjenje - lastnina občine - prenos nepremičnin - zazidano stavbno zemljišče
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je na podlagi določbe 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na občino prešla lastninska pravica na zazidanem stavbnem zemljišču.