253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Samo ustna, na obravnavi podana mnenja so redkost, vezana le na najpreprostejše zadeve. Zakon res ne nudi podlage za tako prakso, vendar takšno postopanje sodišča ne preraste nujno v kršitev postopka. Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti.
povrnitev škode - notar - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - overjanje podpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pogodba o odtujitvi nepremičnine - pooblastilo za zastopanje - posebno pooblastilo - neupravičeno zastopanje
Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008063
ZKP člen 372, 372/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 249, 249/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev – preslepitev
Vložnika z zatrjevanjem, da obsojenčevo ravnanje ne ustreza zakonskemu znaku namen po izognitvi plačilu davkov, temveč ustreza zakonskemu znaku namen po neupravičeni vrnitvi davka, ter z navedbami, da se z obsojenčevim ravnanjem obsojena družba ne bi mogla izogniti plačilu davka, uveljavljata nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
objava popravka - aktivna legitimacija - ugled pravne osebe - odklonitveni razlog - kolizija ustavnih pravic
Tožeča stranka je združenje ... Po presoji Vrhovnega sodišča zato bistvo novinarskega prispevka, ki se nanaša na najdbo sadik indijske konoplje pri njenem predsedniku kot posamezniku, v to njeno družbeno vlogo (in s tem povezane pravice in interese) bistveno ne posega. Čim je tako, pa bi bilo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ustavno neskladno poseženo v uvodoma opisane ustavne pravice nasprotne stranke.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - javnost sojenja - pritožbena seja - pravice obrambe - navzočnost obsojenca - zaslišanje priče - branje zapisnika - soglasje strank - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Res je sicer, da je sodišče v obsojenčevi navzočnosti zaslišalo le oškodovanca R. G. in M. T., medtem ko je izpovedbe prič T. P., M. F., N. M., D. B. in H. K. ter pisno izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca medicinske stroke A. K. prebralo v soglasju s strankami (drugi odstavek 340. člena ZKP). Stranke na prebrano niso imele pripomb (str. 206 spisa). Sodišče je navedene priče iz razloga smotrnosti in ekonomičnosti postopka zaslišalo zunaj glavne obravnave in sicer na naroku, razpisanem za dne 16. 10. 2014, ko je bil obsojenec pravilno vabljen na obravnavo in nanju ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Priča N. M. pa je bila zaslišana zunaj glavne obravnave dne 11. 11. 2014, ko je bil zoper obsojenca odrejen prisilni privod, ki pa ni bil realiziran. Iz navedenega torej izhaja, da je sodišče obsojencu dalo možnost seznaniti se o izpovedbah prič, jim zastavljati vprašanje oziroma v postopku aktivno sodelovati, pa se je sam s svojim izmikanjem temu odrekel. Kasneje, ko je bila opravljena glavna obravnava na kateri je bil navzoč, pa je, kot je bilo že pojasnjeno, dal soglasje k branju izpovedb teh prič in na prebrano ni imel pripomb. V tej kazenski zadevi je bila glavna obravnava opravljena na narokih dne 4. 12. 2014 in 13. 1. 2015 in na obeh narokih je bil obsojenec navzoč. Tako je njegova navedba, da ni bil navzoč na javni razpravi, s čimer naj bi mu sodišče kršilo ustavo in zakon ne samo neutemeljena, temveč tudi protispisna.
Sodišče obsojencu tudi ni kršilo pravice do pritožbe s tem, ker sodba višjega sodišča ne vsebuje pravnega pouka o pravici do pritožbe, ki naj bi ga zagotavljal celo 127. člen Ustave RS. V navedeni ustavni določbi je opredeljeno le, da je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Res je sicer, da je v določenih primerih, ki so navedeni v 398. členu ZKP, mogoče vložiti pritožbo na tretjo stopnjo in sicer 1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s katero je bila izrečena taka kazen; 2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; in 3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in mu izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. Obravnavana kazenska zadeva pa ne spada med te v zakonu taksativno navedene izjeme. Obsojenec je bil namreč s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, za kar mu je bila izrečena kazen osem mesecev zapora, pritožbeno sodišče pa je takšno sodbo potrdilo. V takšni procesni situaciji pa je zoper pravnomočno sodno odločbo mogoče vložiti le izredno pravno sredstvo, torej tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je obsojenec vložil.
ZPP člen 286a, 339, 339/1. ZMZPP člen 32, 79, 79/2. ZD člen 46.
dedovanje - trditveno in dokazno breme - bančni računi - predlog sodišču za poizvedbe - prekluzija - dedni delež - višina dednega deleža - vračunanje daril - prirejenost postopkov - nepremičnine v tujini - tuja sodna odločba
Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka.
Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne navedbe o tem, da je treba obravnavati hrvaški akt kot delni sklep o dedovanju. O dedovanju nepremičnine v Pulju je pristojno odločati hrvaško pravosodje. Napačne odločitve hrvaškega organa bi morala tožeča stranka izpodbijati tam. Gre za podobno razmerje kot v primeru prirejenosti postopkov. Njihova odločitev torej v ničemer ne more vplivati na to, kako mora slovensko sodišče odločati o zapuščini, za katero je pristojno. Tudi če o nepremičnini v Pulju sploh še ne bi bilo odločeno, slovensko sodišče o njej ne bi bilo pristojno odločati (prim. drugi odstavek 79. člena ZMZPP).
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 272. ZNPPol člen 46.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - prepoznava - dokazna vrednost
Če državni tožilec določenih dejstev ne zatrjuje ali zanje ne ponudi dokazov, potem sodišče ob odločanju o priporu dejstev ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stiki z otrokom - koristi otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Tožnica ima seveda prav, da imajo stranke po določbi drugega odstavka 289. člena ZPP pravico izvedencu postavljati vprašanja na glavni obravnavi in da je pomen te pravice tem večji, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločitvijo o tožbenem zahtevku. Drži tudi, da je to eden od razlogov, da popolnost mnenja ni dovoljen (pravilen) razlog za opustitev zaslišanja izvedenca. Vendar pa mora biti tudi v primeru odločilnega pomena izvedenskega mnenja za odločitev o tožbenem zahtevku predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, izčrpno, razumljivo in nedvoumno mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, obrazložen in konkretiziran.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dedovanje - odstop terjatve - povrnitev nepremoženjske škode
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.
ZKP člen 12, 12/4, 16, 16/3, 371, 371/2, 420, 420/2, 442, 442/1. URS člen 29, 29/1-2, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – skrajšani postopek - opravičilo izostanka – navzočnost na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za sojenje obdolžencu v nenavzočnosti ZKP ne predpisuje pogoja, da je obdolženec izostanek opravičil, kar pa ne pomeni, da sodišče ne bo upoštevalo utemeljenega opravičila obdolžencu; dokazno breme je na obdolžencu, kar pomeni, da mora navesti konkretne razloge zaradi katerih na obravnavo ni mogel priti in zanje predložiti ustrezna dokazila.
odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno.
URS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - očitna pisna pomota - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaze, za katere meni, da niso pomembni za pravilno razsojo sme sodišče zavrniti. Za razsojo so pomembni dokazi, ki so v relevantni zvezi z dejanjem, ki je predmet obtožbe in za katero obstaja verjetnost, da bodo lahko izključili ali potrdili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Iz sodbe instančnega sodišča mora izhajati, da se je sodišče z navedbami stranke v pritožbi seznanilo in jih obravnavalo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor
Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost sodišča z območja Okrožnega sodišča v Kopru, je za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Kopru.
Izdajo sklepa o popravku sodbe po prvem odstavku 365. člena ZKP časovno ni omejena z nobenim rokom, kar pomeni, da se sklep lahko izda tudi potem, ko je sodba že postala pravnomočna.
koncesije - igralniška dejavnost - dodelitev koncesije - mnenje lokalne skupnosti - razlaga zakona - odškodninska odgovornost države - nezakonita odločba državnega organa - protipravnost
Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna.
Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse.
ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. URS člen 36, 37. EKČP člen 8.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČP
Ustavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja.
Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi
Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru.
Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper sklep o preiskavi izvede ločeno od preizkusa končne odločbe, bolj konsistentno izpeljano varstvo pred vplivom nezakonito pridobljenih dokazov na končno odločitev z vidika »okužbe« odločevalcev. Vendar pa končna odločba ne more temeljiti na nezakonito pridobljenih dokazih niti v primeru, da je njihova nezakonitost ugotovljena kasneje, na primer, ko je sklep o preiskavi predmet sodnega varstva v okviru postopka zoper končno odločbo. Organ, ki izda končno odločbo, v takem sistemu prevzema tveganje, da bodo preiskava in v njej pridobljeni dokazi spoznani za nezakonite, posledično pa tudi končna odločba, ki bi na takih dokazih temeljila.
dovoljenost revizije - posredovanje dokumentacije ATVP - denarna kazen - vrednostni kriterij ni dosežen - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
Pomembno je tisto pravno vprašanje, ki zahteva razjasnitev, ker odgovor nanj ni nedvoumen oziroma je mogoče zastopati različna razumna stališča, in ki se lahko pojavijo v nedoločenem številu zadev iste vrste. Mora pa biti vprašanje pomembno (tudi) za odločitev v konkretni zadevi. Vprašanje, ki ga zastavlja revizija, za obravnavano zadevo ni pomembno.
Po določbi prvega odstavka 227. člena ZPP zahteva sodišče, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, od te (druge) stranke naj listino predloži in ji določi za to rok. Namen t.i. edicijske dolžnosti je zagotovitev poštenosti sojenja (obravnave). Brez nje stranka, ki nima pomembne listine, ne more dokazati svojih trditev ali obrazloženo ugovarjati trditvam nasprotne stranke (212. člen ZPP). V predmetni zadevi je tožena stranka naredila izračun povprečne cene uteži primerljivih bolnišnic, kakor terja arbitražni sklep 1b, a tožeča stranka ni imela na voljo potrebnih podatkov, predvsem ne sklenjenih pogodb s primerljivimi bolnišnicami, da bi lahko sploh preverila pravilnost izračuna in mu argumentirano ugovarjala. Zato ji ni mogoče očitati, da izračunu tožene stranke ni ugovarjala dovolj specificirano.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - denacionalizacija - nepremičnina - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - obveznice - zavezanec za plačilo odškodnine
V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.