PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VS4002735
ZASP člen 48, 48/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - informacija javnega značaja - video posnetek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima video posnetek, ki je avtorsko delo in ki ga je imetnik avtorskih pravic posredoval medijem kot del sporočila za javnost, naravo novice oziroma vesti v smislu 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP in ga zato lahko mediji prosto uporabijo, ker javnost s tem pridobi informacijo javnega značaja?
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 255. ZDIJZ člen 1, 1/1, 27. ZS člen 37, 37/1.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - molk organa - odločanje drugostopenjskega organa - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V upravnem sporu o zakonitosti odločbe o dostopu do informacij javnega značaja ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Odgovor na vprašanje o pooblastilih drugostopenjskega organa v primeru molka prvostopenjskega organa je mogoč že z branjem določb 255. člena ZUP v zvezi z ZDIJZ.
S splošnim vprašanjem oziroma vprašanjem, ki je opredeljeno le na načelni ravni, revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Posplošeno sklicevanje na zelo hude posledice izpodbijane odločitve ne zadostuje za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – dostop do informacij javnega značaja - pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane - posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino zadeve, ni konkretizirano in jasno izpostavljeno ter tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, ni opisan njegov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane za revidenta, ne pa za druge osebe.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – dostop do prijave – vpogled v uradni zaznamek, ki je podlaga za uvedbo postopka – varstvo osebnih podatkov - neopredeljeno in neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - izjema od dostopa do informacij javnega značaja
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja le zakonsko besedilo, vprašanja pa ne izpostavi, revizija po tej določbi ni dovoljena.
Revident s svojimi navedbami, da se temelj prijave zoper njega in informacij, ki mu niso poznane, nanaša na njegovo interno in zaupno delo v službi kriminalista, zato ureditev, ki vsebino prijave obravnava pod pogoji zakona, ki varuje osebne podatke, omogoča možnost neustreznega in nedovoljenega pritiska na delo specifičnih organov kazenskega pregona, po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
dovoljenost revizije - izgubljeni dobiček - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - že rešeno vprašanje - jasna zakonska določba - definicija informacije javnega značaja
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru, tako kot v obravnavani zadevi, ko je šlo za tržno dejavnost, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja – varstvo osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje – dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca – pravica do dostopa do informacij javnega značaja - že rešeno pravno vprašanje
Podatek o uporabi javnih sredstev ne more biti osebni podatek.
Pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revident, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, zato pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/1-11, 7. ZUS-1 člen 84, 84/2.
informacije javnega značaja – dovoljena revizija- pomembno pravno vprašanje – podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja – omejitve načela javnosti – varovanje nemotenosti dela državnih organov – prekritje podatkov v pravilniku – škodni test – motnje ali resna ogroženost delovanju organa – pravni interes za začasno odredbo
V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ so taksativno naštete izjeme, v katerih organ lahko (ob opravljenem škodnem testu) zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije. Izjeme je treba vedno uporabljati restriktivno. V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ naštete izjeme so zakonsko določene izjeme omejitve načela javnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Te izjeme zasledujejo določene interese, med drugim tudi varovanje nemotenosti dela državnih organov v predkazenskem postopku, kar je delo revidenta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/3. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6.
informacije javnega značaja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ime in priimek javnih uslužbencev - plače javnih uslužbencev - podatek o uporabi javnih sredstev - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče o vprašanju, ki ga revident izpostavlja (ali sta ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatkom o dodatku za delovno uspešnost), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1, 6. ZInfP člen 22, 22/4. ZVOP-1. ZSkuS člen 3, 3/6, 5, 6, 7, 9.
dovoljena revizija - informacija javnega značaja – pravna oseba javnega prava – študentska organizacija – kriteriji opredelitve statusa – pravna teorija
Študentska organizacija univerze spada med druge osebe javnega prava v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in je zato zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja.
ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 7, 7/1, 18, 32, 75, 76, 82, 82/1.
začasna odredba – več tožnikov v postopku – pravni interes - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu – preuranjena začasna odredba
Dejstvo je, da je v obravnavani zadevi vložena tožba prvotožeče stranke, to je organa, ki je na podlagi izpodbijane odločbe tožene stranke dolžan posredovati v tej odločbi navedene dokumente. Glede na tretji odstavek 10. člena ZInfP pa to pomeni, da ima vložena tožba organa suspenzivni učinek že na podlagi navedene določbe ZInfP, kar tudi za pritožnico ni sporno. Zato je izvršitev odločbe tožene stranke zadržana že na tej podlagi oziroma na podlagi tožbe prvotožeče stranke, zato je predlagana začasna odredba (najmanj) preuranjena.
dostop do podatkov baz – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
zavrženje tožbe - informacije javnega značaja - tožeča stranka - organ, ki odloča v končanem postopku
Ker tožbe glede na določbo četrtega odstavka 17. člena ZUS-1 ne more vložiti organ, ki je odločal v končanem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo tega organa zavrglo.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, da bi ji izvršitev izpodbijanega akta prizadela težko popravljivo škodo in v zvezi s tem tudi ni ponudila nobenega ustreznega dokaza, da ji taka škoda nastaja in da bi bila zanjo težko popravljiva. V upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, kar pa tožeča stranka dejansko ni storila, saj škode ni konkretno opredelila, niti po vsebini niti po višini.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1-3, 6/3. ZJU člen 46, 46/1, 50, 50/1.
informacija javnega značaja – javni uslužbenci – osebni podatki
Razkritje osebnega podatka je lahko pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Le v primeru, če bi se zahteva prosilca nanašala na podatke, ki v skladu s 6. členom ZDIJZ pomenijo izjeme od prosto dostopnih informacij, bi moral organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 21, 21/2, 24, 24/4, 27, 27/3, 27/4. ZPIZ člen 2, 244, 245, 285. ZLPP člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/1.
dostop do informacij javnega značaja – oseba javnega prava
Pravnoorganizacijska oblika (delniška družba) ni edini element za presojo, ali je neka pravna oseba oseba javnega ali zasebnega prava. ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti tožečo stranko kot osebo javnega prava. Zato je treba uporabiti pravno teorijo. Po pravni teoriji so temeljni elementi pravnega režima, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: akt ustanovitve, narava funkcij oziroma delovanja, sredstva in financiranje ter uporaba javnega oziroma zasebnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih.
ZUS člen 26, 26/1, 34, 34/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZInfP člen 10. ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1.
prepozna tožba – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - dostop do informacije javnega značaja – odločba informacijskega pooblaščenca
Ker je v obravnavani zadevi tožba vložena zoper odločbo informacijske pooblaščenke, ki je bila izdana na podlagi in v času veljavnosti ZInfP, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na določbo četrtega odstavka 10. člena ZInfP, po katerem so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, nujni in prednostni. Prav glede na to izrecno zakonsko določbo pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 83. člena ZS, na podlagi katere je ugotovilo, da je rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 26. člena ZUS (30 dni od vročitve upravnega akta) med sodnimi počitnicami.
začasna odredba – suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Iz 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) izhaja, da v primeru, ko je organ sprožil upravni spor, ni dolžan prosilcu posredovati zahtevanih dokumentov. Sprožitev upravnega spora ima torej v obravnavanem primeru suspenzivni učinek. Ker zaradi sproženega upravnega spora tožeča stranka ni dolžna izvršiti izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj se izpodbijanega akta med upravnim sporom ne sme prisilno izvršiti, tožniku pa ga ni treba izpolniti.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1010709
URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1, 157/2.ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 18, 31, 31/1.ZUP člen 2.ZVOP-1 člen 55.ZPlaP člen 71, 71/1, 71/3.ZSReg člen 43, 43/1, 48c, 48c/1.ZJA člen 2, 32.
varstvo osebnih podatkov - predpostavke za sodno varstvo v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil (javna agencija) kot stranka - varstvo javnega interesa v upravnem sporu
V upravnem sporu sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah URS niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Tožnik mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Izkazati mora tudi, da takšna škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo.