INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00018172
ZDIJZ člen 1.a, 1.a/5, 4.a, 4.a/1-1, 6.a, 6.a/3, 6.a/4. Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja člen 1, 1/2-c, 2. URS člen 2, 14, 14/2, 38, 74, 155. ZBan-1 člen 88, 207, 208. ZGD-1 člen 39, 39/3. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 432, 432/2, 446.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - skladnost zakonskih določb s pravom EU - čezmejni spor - uporaba prava EU - presoja skladnosti z Ustavo RS - javnost podatkov - poslovna skrivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda
Ureditev dostopa do informacij javnega značaja, ki jo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določa 4.a člen ZDIJZ, ne spada v področje uporabe Direktive št. 2013/37/EU in Uredbe (EU), št. 575/2013.
Določitev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava kot zavezancev za dostop do informacij javnega značaja kot jih je uredila novela ZDIJZ-C ne krši prepovedi retroaktivne veljave zakona. Razkritje podatkov pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, čeprav so jih na novo določeni zavezanci sklenili pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, samo po sebi namreč nima učinkov na obdobje pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija pa ne navaja, da bi sporne določbe ZDIJZ učinkovale tako, da bi za nazaj posegle v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje ureditve. Ne navaja niti, da bi se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanašala na pravne posle, ki bi bili do uveljavitve ZDIJZ-C že zaključeni.
Navedena zakonska ureditev tudi ni v neskladju z ustavo z vidika načela pravne varnosti, pravice do svobodne gospodarske pobude in načela enakosti pred zakonom.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - vzpostavitev prejšnjega stanja - učinkovitost sodnega varstva - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - javna korist - težko popravljiva škoda
Po že ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi upravni spor izgubil svoj smisel, saj v primeru ugoditve tožbi ne bo več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1. ZDavP-2 člen 70, 131. ZDS člen 12, 12/1. ZVOP člen 30, 34, 36, 36/1. ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1.
vpogled v upravni spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - ni upravna zadeva
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba (ob izkazanem pravnem interesu). Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).
Kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1 bi moral pritožnik skladno s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu uveljavljati pred Informacijskim pooblaščencem, zoper odločitev tega organa pa je nato možno sodno varstvo v upravnem sporu (2. člen ZUS-1). O tej pritožbi oziroma varstvu navedenih pravic do seznanitve z zahtevanimi podatki na podlagi ZVOP-1 z odločbo Ministrstva za finance sploh ni bilo odločeno, o njej pa tudi sicer Ministrstvo za finance ne bi smelo odločiti. Posledično pa navedeno tudi ni del sodne presoje v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/4, 32/5, 65, 66. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - poseg v pravnomočno odločitev - pravnomočno končan postopek
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko upravno sodišče na podlagi tožnikove zahteve odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje sprejeta na podlagi 65. člena ZUS-1 in spremenjena odločitev temelji na drugačni razlagi materialnega prava, ne pa na drugače ugotovljenem dejanskem stanju, pritožba zoper sodbo ni dovoljena in je o stvari pravnomočno odločeno. V takem primeru pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča4 ni več izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi.
Ker je odločitev o zavrnitvi pritožničine zahteve za dostop do informacij javnega značaja pravnomočna, bi ugoditev njenemu predlogu za začasno odredbo pomenilo poseg v pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi to sodišče za to imelo pooblastilo v zakonu. Pooblastila, da bi ob odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrženju začasne odredbe presojalo njeno vsebinsko utemeljenost, nima niti Vrhovno sodišče RS.
BANČNO JAVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00011277
ZBan-2 člen 97. ZIZ člen 4. ZVOP-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - osebni podatki - odločanje v upravnem postopku - gospodarska javna služba
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali banke in hranilnice s tem, ko jim Banka Slovenije podeli dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev na območju RS, pridobijo lastnost izvajalca javne službe ter s tem obveznost odločanja po upravnem postopku v vseh primerih kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev?
ZDIJZ člen 1, 4, 5, 6. ZOsn člen 64, 65. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - rezultati nacionalnega preverjanja znanja - online dostop do podatkovnih baz organa - oblika informacije javnega značaja - elektronska oblika - pravna in dejanska vprašanja - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ - presoja skladnosti z Ustavo RS
Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ3 za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti.
Organ mora prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe, lahko pa tudi omogoči, da prosilec sam uporabi navedena računalniška orodja za dostop do podatkovne zbirke.
Pri navedenem dostopu do podatkov v elektronski obliki, ki se nahajajo v podatkovnih zbirkah pri organih, je pomembno upoštevati pravne in dejanske omejitve. Če obstajajo pravne omejitve dostopa do določenih podatkov ali njihovih medsebojnih povezav, namreč ni mogoče šteti, da lahko taki podatki oziroma njihove povezave tvorijo dokument, s katerim razpolaga organ, ki bi bil lahko dostopen kot informacija javnega značaja v smislu ZDIJZ.
Navedeno torej vodi do sklepa, da je kot dokument v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ šteti vse podatke, ki se v elektronski obliki nahajajo v zbirkah podatkov pri organu, s tem pa tudi vse podatke, ki jih je mogoče in pravno dopustno medsebojno povezati oziroma združiti z uporabo tistih računalniških orodij, ki so ustvarjena za delo z navedenimi zbirkami podatkov, so z njimi neločljivo povezana in ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni pri navedenem organu oziroma druge pooblaščene osebe, ki so povezane z izvajanjem nalog organa.
Ob navedenem pa je za dostop do navedenih dokumentov iz podatkovnih zbirk v elektronski obliki kot informacij javnega značaja treba upoštevati tudi druge zakonske omejitve, ki jih določajo ZDIJZ in drugi zakoni.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane
Določba prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je jasna.
Vrhovno sodišče je v zvezi z opredelitvijo pojma delovno področje organa že sprejelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je torej odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Odgovor na vprašanje v zvezi s svetovalno dejavnostjo državnih univerz je glede na že omenjeno izhodišče odvisen od vrste in narave svetovalne dejavnosti, od pravnih podlag, relevantnih v vsaki posamezni zadevi dostopa do informacij javnega značaja pri zavezancih po ZDIJZ, ter od dejanskih ugotovitev v vsaki zadevi, na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano.
Glede zelo hudih posledic revidentka svojih splošnih in hipotetičnih navedb, kolikor se nanašajo nanjo in za katere tudi ni predložila nobenih dokazov, ni z ničemer izkazala, druge morebitne posledice pa sploh ne bi nastale revidentki, temveč njenim poslovnim partnerjem.
pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Kadar ima država v lasti večinski delež določene družbe, ta delež predstavlja javna sredstva, dana kot vložek v družbo zasebnega prava in s tem njej na razpolago v upravljanje. Zato je treba 1. alinejo drugega odstavka 1. a člena ZDIJZ z vidika vprašanja, kdaj država izgubi možnost prevladujočega vpliva na družbo, v kateri ima večinski delež vpisanega kapitala, razlagati ozko. Cilj ureditve po ZDIJZ-C je zagotavljati transparentnost in učinkovit nadzor javnosti nad upravljanjem javnih sredstev, uresničitev tega cilja pa bi bila otežena, če bi se položaje, v katerih država nima možnosti prevladujočega vpliva na poslovni subjekt v njeni večinski lasti, razlagalo široko.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe je mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Interesa pritožnice z javnim interesom ni mogoče ne enačiti in ne povezovati, niti ga pritožnica ni upravičena uveljavljati kot del svojega interesa, saj je sama gospodarska družba, ki podatke želi za ponovno uporabo v okviru svojega poslovnega interesa.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR
VS00003321
URS člen 22, 28, 157. ZIntPK-UPB2 člen 11, 13, 13/8, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ-C člen 6, 10a, 10a/4.
tožba po 4. členu ZUS-1 - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - preprečevanje korupcije - osebni podatki - objava osebnih podatkov
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov.
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.
dovoljena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjema - poslovna skrivnost - pogodba - izvajanje javne službe
Vprašanje, ali določen dokument pri izvajalcu javne službe nastane v povezavi s to javno službo, je odločilen za odgovor na vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja (4. člen ZDIJZ). Neomejenega dostopa pa ne določa noben zakon splošno za (vse) dokumente, ki so povezani z javnimi službami, pa tudi v konkretnem primeru ne s predmetno javno službo. Zato tak dokument ni vselej dostopen že po samem zakonu, temveč je dostop do njega odvisen od vsakokratne konkretne vsebinske presoje pristojnih organov (tudi) o tem, ali za dostop do tega dokumenta obstaja izjema, določena v 6. členu ZDIJZ. Pogodbeno določilo mora (poleg pisen oblike) za izpolnjevanje formalnega vidika pogoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZGD-1, vsebovati jasno in konkretno opredelitev podatkov, ki so poslovna skrivnost in ne le vsebovati njihove splošne in pavšalne opredelitve, pa tudi določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo to poslovno skrivnost varovati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 52. ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 31.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - dostop do informacij javnega značaja - pravočasnost navedb o izjemah od dostopa - na zasebni elektronski naslov poslano mnenje
Jasno je, da se prepoved tožbenih novot iz 52. člena ZUS-1 nanaša le na dejstva in dokaze, ki jih je mogoče dopustiti samo, če tožnik obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta in če te opustitve ni mogoče pripisati njegovi krivdi. Ker iz 31. člena ZDIJZ izhaja, da se upravni spor sproži zoper odločbo informacijskega pooblaščenca, je očitno tudi to, da gre za dejstva in dokaze v zvezi z obravnavanim materialnopravnim vprašanjem, ki bi jih bilo mogoče navesti v postopku izdaje njegove odločbe (in ne morebiti že v odločbi organa, ki je zavezanec za posredovanje zahtevane informacije).
V sodni praksi tega sodišča je bilo tudi že rešeno vprašanje, kako je mogoče pridobiti podatke iz zasebne elektronske pošte uslužbencev, ne da bi se posegalo v njihovo zasebnost na delovnem mestu: v tem primeru lahko zavezanec naroči delavcem, naj sami opravijo selekcijo in predajo le korespondenco, ki ni zasebna.
revizija - izdana začasna odredba - težko popravljiva škoda
Revident, ki je kot oseba javnega prava pristojen in odgovoren za izvrševanje določenih javnih nalog, lahko svoj interes za izdajo začasne odredbe utemeljuje na pravnem varstvu pred izpolnitvijo obveznosti, ki bi po njegovem mnenju privedla do kršitve zakona na področju njegove pristojnosti. Posledično je tudi razumno, da škodo revident utemeljuje prav v prizadetosti navedenega vidika svojega položaja in mu ga ni treba utemeljevati z osebno in konkretno prizadetostjo lastnih (osebnih) koristi kot to velja za zasebnopravne subjekte, kolikor bi tako utemeljevanje sploh bilo mogoče.
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe skladno z načelom sorazmernosti tudi presodilo, da bi bile posledice izvršitve odločbe tožene stranke za revidenta hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta, še posebej zato, ker posebna prizadetost javne koristi z izdajo začasne odredbe ni izkazana.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 76, 82. ZInfP člen 10, 10/3. URS člen 23.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - težko popravljiva škoda
Učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave, kadar tožba sama po sebi nima suspenzivnega učinka, lahko zagotavlja izdana začasna odredba, ki do odločitve sodišča o tožbi zadrži izvršitev posredovanja zahtevanih dokumentov.
Revidentka je izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi nastala, če do odločitve o reviziji ne bi bila izdana začasna odredba v obliki ureditve stanja, po kateri se zadrži izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca, ki Zavodu nalaga razkritje zahtevanih podatkov. Kot izhaja iz navedb revidentke, bi razkritje zahtevanih podatkov poseglo tudi v pravni položaj revidentke kot pogodbene partnerice Zavoda, ki je podatke iz medsebojnih pogodbenih razmerjih v pogodbi z Zavodom opredelila kot poslovno tajnost in se je na varovanje zaupnosti pri opredeljevanju vsebine teh razmerij tudi zanesla.
UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS1015485
ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - tonski zapis seje organa - biometrični podatki
Revident z navedbo predmeta obravnavanja v upravnem sporu (dopustnost razkritja tonskega zapisa javne seje) ni postavil pravnega vprašanja, na katerega naj Vrhovno sodišče odgovori. Poleg tega niti iz razlogov revizije ni mogoče razbrati, zakaj naj bi sodišče prve stopnje omenjeni „problem“, ki je materialnopravne narave, rešilo nezakonito.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/2. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba v revizijskem postopku - informacije javnega značaja - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - ureditvena začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - učinkovitost sodnega varstva - poslovna skrivnost
V postopku revizije je glede na sporno pravno razmerje stanje mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet tega upravnega spora. Seveda revizijsko sodišče ureditveno začasno odredbo lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/4, 102. ZPP člen 95, 95/2. ZDIJZ člen 4.
dovoljenost revizije - revizijo vložila namestnica Informacijskega pooblaščenca - neustrezno pooblastilo - revizija tožene stranke - odpravljena odločba tožene stranke - dostop do informacij javnega značaja
Sklepa o imenovanju namestnice Informacijskega pooblaščenca, sprejetega na podlagi Poslovnika kabineta Informacijskega pooblaščenca, torej internega oziroma organizacijskega akta organa, ni mogoče šteti kot pooblastila za prenos funkcije Informacijskega pooblaščenca na osebo, ki ima v notranji organizacijski strukturi organa položaj namestnika. Za takšen prenos „zakonitega zastopanja“ bi namreč morala obstajati izrecna zakonska podlaga, ki pa iz Zakona o informacijskem pooblaščencu ne izhaja.
Če je s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek,to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - GOZDOVI - JAVNI ZAVODI
VS1015128
ZUS-1 člen 83, 83/3-2, 83/3-3.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - izjema varstva osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje - zavajujoče vprašanje - objektivni pomen odločitve - neizkazane zelo hude posledice - javna služba - združevanje podatkov iz več javno dostopnih virov
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z vprašanjem, ki temelji na predpostavki, ki je očitno napačna (in je izraz njegovega nestrinjanja z razlogi izpodbijane sodbe), brez obrazložitve, zakaj naj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident dokaznega bremena za zatrjevane zelo hude posledice izpodbijane sodbe s trditvami, da bo tretji koristil njene zbrane podatke ter jih tržil, ni izpolnil, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.