Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je zaradi istega stanja že uveljavljal zdraviliško zdravljenje, ki mu je bilo odobreno z odločbo tožene stranke. Zdraviliško zdravljenje je tudi izkoristil. Še pred potekom obdobja dveh let pa je ponovno podal predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču. V tem primeru tožnik, upoštevaje 2. alinejo prvega odstavka 49. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni upravičen do priznanja pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
preživnina za polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - otrok s posebnimi potrebami - stroški življenjskih potreb otroka - dodatek za tujo nego in pomoč - dodatek za pomoč in postrežbo - razporeditev preživninskega bremena
Dodatka za tujo nego in pomoč ter za postrežbo se pri določanju preživninske obveznosti staršev invalidnega otroka upoštevata kot dohodek za zadovoljevanje potreb otroka.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1995 (tožena stranka jima je namreč priznala delovno dobo le od tega datuma dalje), ker sta bili tožnici takrat k družbi A. d. o. o., prevzeti na podlagi 15. člena ZTPDR in jima je zato pri odmeri pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati delovno dobo pri prejšnjemu delodajalcu, kot da nista spremenili zaposlitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027652
ZPP člen 2, 2/1, 190, 190/1, 190/2. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 421, 421/2.
aktivna legitimacija - odstop terjatve med pravdo - stranska intervencija - vstop prevzemnika terjatve v pravdo - sprememba tožbe - določitev načina izpolnitve - prehod terjatve - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odstop terjatve, ki je predmet pravde med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora, kar je izrecno določeno v prvem odstavki 190. člena ZPP. Tožnik tudi ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Če bo vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja povezana s samim odstopom terjatve ne bodo relevantna. Ker objektivne meje pravnomočnosti take sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec v tem primeru ugovore v zvezi z odstopom terjatve lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ. Vendar pa stališče, da tožnik ni dolžan tožbenega zahtevka prilagoditi okoliščinam odstopa terjatve, ne pomeni, da tožnik takšne prilagoditve ne sme narediti.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
nadurno delo - odsotnost z dela - izobraževanje delavca
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi tudi že izpolnila - poleg omenjenih potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.
prepoved reformacije in peius - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Tekom kazenskega postopka je bilo glede na opisano nedvomno izkazano, da je družba A. d.o.o. zaradi storjenih kaznivih dejanj obdolžencev na škodo proračunov EU in RS neutemeljeno pridobila nepovratna sredstva v višini 43.908,16 EUR, nenazadnje je tudi državna tožilka predlagala odvzem premoženjske koristi zgolj v navedeni višini.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030152
KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 22.
odvzem tuje premične stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitev - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - enako varstvo pravic
Iztrganje pomeni način odvzema tuje stvari, medtem ko je pojem prilastitve sam po sebi tako jasen, da dodatna konkretizacija ni potrebna, obdolžencu pa tudi omogoča učinkovito obrambo. Zaradi opisanega načina odvzema premičnin in njihove prilastitve tudi ne drži, da je izrek sam s sabo v nasprotju (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
Kot izhaja iz obsežne in ustaljene sodne prakse (II Ips 179/2009), je bistveno pri presoji utemeljenosti izključitve zavarovalnega primera, ali je imel zavarovanec dejansko možnost, da takoj po dogodku obvesti policijo. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da te možnosti ni imela.