ZPP člen 105b.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20.
zavrženje pritožbe - elektronska vloga
Ker tožničina pritožba ni bila vložena skladno z določbami ZPP in Pravilnikao elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (saj še ni vzpostavljen informacijski sistem za vlaganje vlog v civilnih sodnih postopkih) to posledično pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1995 (tožena stranka jima je namreč priznala delovno dobo le od tega datuma dalje), ker sta bili tožnici takrat k družbi A. d. o. o., prevzeti na podlagi 15. člena ZTPDR in jima je zato pri odmeri pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati delovno dobo pri prejšnjemu delodajalcu, kot da nista spremenili zaposlitve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
ZDR-1 člen 109, 109/2110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Takojšnja zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu ter aktiviranje statusa s. p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ter vpliva na obstoj razlogov, ki utemeljujejo zaključek sodišča, da ob upoštevanju interesov obeh strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - prepoved izplačila na podlagi bančne garancije - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije
Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZKP člen 42, 42-5, 371, 371/1, 371/1-11. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 49, 49/1.
zahteva za izločitev sodnika - napačno ugotovljeno dejansko stanje - videz nepristranskosti
Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028382
OZ člen 132, 150, 179, 186.. ZDR-1 člen 177.. ZKL člen 11a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - študentsko delo - padec s konja - nevarna dejavnost - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je (ob že pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti druge toženke) v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost prve toženke na podlagi njene objektivne odškodninske odgovornosti kot obratovalke oziroma izvajalke nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ. Konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja) je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00027403
ZJN-2 člen 12, 12/1, 24, 24/4.
kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - finančni popravek - odškodninski zahtevek - pravna podlaga za uporabo Smernic COCOF
Ne obstaja obveznost prejemnikov kohezijskih sredstev plačati finančne popravke zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti že na podlagi Uredb ES in Smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih; uporaba Smernic med pogodbenima strankama mora biti izrecno dogovorjena, da postane del relevantnega materialnega prava.
Že same Smernice v točki 1.3 določajo, da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost izključno formalne narave brez kakršnega koli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Odmerjanje finančnih popravkov je po svoji pravni naravi odškodninskopravno in ni namenjeno (zgolj) kaznovanju prejemnika sredstev.
Drži sicer, kot nadalje izpostavlja pritožba, da se je sodna praksa izrekla v smeri, da v primeru ugotovljenega obstoja kršitev oz. nepravilnosti v postopku javnega naročanja tožnici ni potrebno posebej konkretizirano zatrjevati (in dokazati) obstoja škodljivega vpliva kršitve na porabo proračunskih sredstev. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja naj bi namreč že same po sebi ustvarile domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Vendar pritožba pri tem spregleda, da iz navedene sodne prakse nadalje izhaja, da bi bila RS kljub temu dolžna škodljiv vpliv zatrjevati in dokazovati v primeru, če bi prejemnik sredstev obstoju oz. možnosti obstoja finančnih posledic konkretizirano ugovarjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026818
OZ člen 619, 633, 633/2, 642, 642/3, 649, 649/1. ZPP člen 212.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - dogovor - pravni temelj zahtevka - plačilo dela - pregled in potrditev izvršenega dela - trditveno in dokazno breme
Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo za opravljeno delo šele, ko je posel opravljen. Opravljen pa je, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali pa prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga (drugi odstavek 633. člena OZ). Za gradbeno pogodbo velja zapisano smiselno (prvi odstavek 649. člena OZ).
Tožeča stranka je nosila trditveno breme glede opravljenih del. Trditvenemu bremenu je sicer zadostila, vendar pa je tožena stranka te trditve prerekala. Tožeča stranka nato ni postavila nobenih novih trditev, predvsem pa ni predložila dokazov o opravi del. Zato ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2, 54, 56. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2. ZPIZ-2 člen 18.
izvedenec - nagrada izvedencu - izplačilo nagrade in stroškov - posebni primeri
Specialistično znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge ne le potrebno, temveč mora biti uporaba takšnega znanja tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Ker je že to manjkalo, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in civilna sankcija zanjo, ker je izplačilo zavarovalne vsote oškodovancu, če je ta z direktno tožbo to od zavarovalnice zahteval, njena obveznost, mora zavarovalnica sama nositi tudi breme zamudnih obresti. To pomeni, da jih ne sme vračunati v zavarovalno vsoto, ker bi s tem znižala zavarovalno kritje, s katerim jamči oškodovancu na podlagi zakona, enako pa velja tudi za pravdne stroške. Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravdnega postopka, da nosi stroške pač tista stranka, ki je v pravdi propadla. Takšno je namreč tudi stališče (večinske) sodne prakse.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8, 154, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 54, 54/2.. ZUP člen 7, 9.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - izbris iz evidence - delo na črno - obvestilo FURS-a o domnevi izbrisnega razloga
V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Za rešitev zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 3, 4, 59, 59/2, 59/4, 82, 82/1.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - veljavnost pogodbe - odložni pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - neizpolnitev odložnega pogoja - uporaba določil in razlaga spornih določil - načelo vestnosti in poštenja - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov
Posledica določitve odložnega pogoja za veljavnost pogodbe je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Iz navedenega izhaja, da je z odložnim pogojem sklenjena pogodba veljavno sklenjena, pri čemer pa sta njeno učinkovanje oz. veljavnost odvisna od izpolnitve pogoja. Če se odložni pogoj ne izpolni pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. V tem primeru pogodbena stranka od nasprotne stranke ne more zahtevati izpolnitve dogovorjene v pogodbi.
Pravdni stranki sta v okviru načela prostega urejanja obligacijskih razmerij veljavnost dogovora sporazumno vezali na izpolnitev odložnega pogoja, katerega izpolnitev je odvisna izključno od volje tožene stranke. Za veljavnost dogovora sta sami določili posebno predpostavko, in sicer izpolnitev hotnega oz. potestativnega odložnega pogoja. Takšen pogoj sam po sebi ni nedopustnen niti ni v nasprotju z načelom enakopravnosti strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026885
SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.
Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.
Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.
Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.
Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.
Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.
Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
Posrednik se torej praviloma ne pogaja namesto stranke in, kar je bistveno, ohranja nevtralen položaj, zato ne svetuje in ne pomaga stranki pri pogajanjih na način, da bi le-ta pridobila nepremičnino po čim nižji ceni. Ker je bil tožnik po pogodbi zavezan opraviti storitve, ki ne spadajo v okvir posredniške pogodbe, je zaključek sodišča, da pri sporni pogodbi ne gre za posredniško pogodbo in da ni omejitve po ZNPosr glede višine provizije pravilen.