zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - izračun - otrokova korist
Res je sicer, da ugotavljanje mesečnih preživninskih potreb otroka ni matematični izračun, saj se do vseh izdatkov otroka ni moč natančno matematično opredeliti, vendar pa morajo biti potrebe otroka vsaj približno vrednostno ocenjene. Sodišče prve stopnje je materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev ocenilo zgolj z vidika njunih mesečnih prihodkov, ne pa tudi z vidika vprašanja porazdelitve preživninskega bremena v razmerju med staršema.
stečajni postopek - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija
Pritožnik ni upnik, zato nima pravice vložiti pritožbo proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe; smiselno enako velja tudi za ugovor iz četrtega odstavka 53. člena ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031856
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 52, 277, 437, 437/1.
predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - rok za vložitev predloga za pregon - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - izvršitvene oblike dejanja
Okoliščina, da je oškodovanec kaznivo dejanja naznanil le dve uri po inkriminiranem dogodku, utemeljuje sklepanje, da je predlog za pregon podan znotraj trimesečnega roka, ki ga določa prvi odstavek 52. člena ZKP.
Kaznivo dejanje grožnje je lahko storjeno tudi z drugimi izvršitvenimi oblikami, navedenimi v prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1 in ne samo z grožnjo.
zahtevek na zvišanje preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.
ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - nastanek in višina škode - prodajna pogodba - določitev cene
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 260, 260/1.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napaka poštnega delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - podredni zahtevek - ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana)
Zamuda pri oddaji pošiljke tožnice zaradi ravnanja poštnega uslužbenca je opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker stranka napake pošte pri pošiljanju njenih pošiljk ne more uveljavljati kot pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, ji je zato treba dovoliti vrnitev prejšnje stanje.
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati začasni odredbi za zavarovanje primarnih in podrednih tožbenih zahtevkov in v zvezi s tem odločati ločeno tako o obstoju verjetnosti terjatev po primarnih tožbenih zahtevkih kot o obstoju verjetnosti terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih. Ničnost in izpodbojnost se med seboj izključujeta. Zato je obstoj verjetnosti terjatve po paulijanski tožbi mogoče ugotavljati šele, ko niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti. Ker je sodišče že ugotovilo, da verjetno obstaja terjatev tožeče stranke po primarnih tožbenih zahtevkih, je zato pravilno zaključilo, da to izključuje verjetnost obstoja terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih.
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pravica do invalidske pokojnine - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - ugovor zastaranja - trenutek nastanka škode
Pred odločitvijo o pravici do invalidske pokojnine še ni bilo znano, ali bo zavarovanec to pravico pridobil, torej ali bo tožeči stranki sploh nastala kakšna škoda oziroma kolikšna bo njena višina. Šele z navedeno odločbo je postalo dejstvo nastanka škode tožeči stranki znano oziroma je na podlagi te odločbe tožeča stranka pridobila ustrezne podatke, relevantne za izračun obsega nastale ji škode.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 50.
nagrada izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - umik tožbe - nepreklicnost umika
Oprostitve plačila stroškov postopka ali brezplačne pravne pomoči za stroške izvedenca pa ni mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.
objava popravka - pravica do popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji za požarno zavarovanje - odprava povzročene škode - dvom v verodostojnost listine - trditveno in dokazno breme - nedokazane trditve - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Navedbe stranke so bile jasne in večkrat ponovljene (I. in II. pripravljalna vloga) ter so terjale jasen odziv. Tožeča stranka (oziroma njen zastopnik) bi morala vedeti, da je potrebno na trditve, ki pod vprašaj postavljajo osrednji dokaz tožničinega zahtevka, obrazloženo odgovoriti.
zamudna sodba - vročanje - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - neuspešna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - ustrezen hišni predalčnik - neprimeren hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - prejem obvestila - dejanski prejem obvestila - vročitev obvestila o prispelem pisanju - seznanitev s pisanjem - možnost seznanitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic - pritožbena obravnava
Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga), mu tega ni mogoče očitati.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.
ustavitev postopka - stroški postopka - predlog za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev predloga - prepozno vložen predlog - zavrženje predloga
Sedmi odstavek 163. člena ZPP daje stranki pravico do vložitve predloga za povrnitev stroškov "v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka". V prid kakšni drugačni razlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP kot jezikovni ne govori niti sistematična razlaga zakona, niti pravnomočnost sklepa.
URS člen 15, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - popravek v širšem smislu - objava dela popravka
Vsebino oziroma namen pravice do popravka določa 40. člen URS. Ta daje možnost posamezniku, da se na enakovrednem medijskem mestu odzove na novinarsko obvestilo, ki je objektivno takšno, da posega v njegove materialnopravne pravice oziroma interese. Pravica do popravka je torej namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega, ki lahko v odzivu na objavljeno besedilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Z možnostjo objave popravka je posameznikov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, ustvarjeno je neko ravnotežje, varovano je načelo enakosti orožij. Z navedeno pravico se varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00027403
ZJN-2 člen 12, 12/1, 24, 24/4.
kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - finančni popravek - odškodninski zahtevek - pravna podlaga za uporabo Smernic COCOF
Ne obstaja obveznost prejemnikov kohezijskih sredstev plačati finančne popravke zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti že na podlagi Uredb ES in Smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih; uporaba Smernic med pogodbenima strankama mora biti izrecno dogovorjena, da postane del relevantnega materialnega prava.
Že same Smernice v točki 1.3 določajo, da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost izključno formalne narave brez kakršnega koli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Odmerjanje finančnih popravkov je po svoji pravni naravi odškodninskopravno in ni namenjeno (zgolj) kaznovanju prejemnika sredstev.
Drži sicer, kot nadalje izpostavlja pritožba, da se je sodna praksa izrekla v smeri, da v primeru ugotovljenega obstoja kršitev oz. nepravilnosti v postopku javnega naročanja tožnici ni potrebno posebej konkretizirano zatrjevati (in dokazati) obstoja škodljivega vpliva kršitve na porabo proračunskih sredstev. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja naj bi namreč že same po sebi ustvarile domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Vendar pritožba pri tem spregleda, da iz navedene sodne prakse nadalje izhaja, da bi bila RS kljub temu dolžna škodljiv vpliv zatrjevati in dokazovati v primeru, če bi prejemnik sredstev obstoju oz. možnosti obstoja finančnih posledic konkretizirano ugovarjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026818
OZ člen 619, 633, 633/2, 642, 642/3, 649, 649/1. ZPP člen 212.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - dogovor - pravni temelj zahtevka - plačilo dela - pregled in potrditev izvršenega dela - trditveno in dokazno breme
Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo za opravljeno delo šele, ko je posel opravljen. Opravljen pa je, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali pa prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga (drugi odstavek 633. člena OZ). Za gradbeno pogodbo velja zapisano smiselno (prvi odstavek 649. člena OZ).
Tožeča stranka je nosila trditveno breme glede opravljenih del. Trditvenemu bremenu je sicer zadostila, vendar pa je tožena stranka te trditve prerekala. Tožeča stranka nato ni postavila nobenih novih trditev, predvsem pa ni predložila dokazov o opravi del. Zato ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 3, 4, 59, 59/2, 59/4, 82, 82/1.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - veljavnost pogodbe - odložni pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - neizpolnitev odložnega pogoja - uporaba določil in razlaga spornih določil - načelo vestnosti in poštenja - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov
Posledica določitve odložnega pogoja za veljavnost pogodbe je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Iz navedenega izhaja, da je z odložnim pogojem sklenjena pogodba veljavno sklenjena, pri čemer pa sta njeno učinkovanje oz. veljavnost odvisna od izpolnitve pogoja. Če se odložni pogoj ne izpolni pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. V tem primeru pogodbena stranka od nasprotne stranke ne more zahtevati izpolnitve dogovorjene v pogodbi.
Pravdni stranki sta v okviru načela prostega urejanja obligacijskih razmerij veljavnost dogovora sporazumno vezali na izpolnitev odložnega pogoja, katerega izpolnitev je odvisna izključno od volje tožene stranke. Za veljavnost dogovora sta sami določili posebno predpostavko, in sicer izpolnitev hotnega oz. potestativnega odložnega pogoja. Takšen pogoj sam po sebi ni nedopustnen niti ni v nasprotju z načelom enakopravnosti strank.