stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - pritožbena novota
Pritožbena trditev, da je bilo v zakonitem pritožbenem roku nakazanih na račun upnika 18.105,86 EUR za poplačilo obveznosti stečajnega dolžnika, predstavlja tako imenovano objektivno pritožbeno novoto.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 236, 236/1, 236/1-1. DZ člen 4, 4/1, 5, 24, 24/1, 24/2.
izločitev dokazov - zaslišanje oškodovanca - privilegirana priča - obstoj zunajzakonske skupnosti - starost oškodovanke - napačen pravni pouk
V okviru presoje, ali gre za privilegirano pričo, je potrebno obstoj zunajzakonske skupnosti presojati po času zaslišanja priče. Ker oškodovanka v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico še ni bila stara 15 let, že zaradi zakonskega zadržka med obdolženim in oškodovanko zunajzakonska skupnost v tem obdobju ni mogla obstajati.
Kroga oseb, ki so po določbi 236. člena ZKP oproščene dolžnosti pričanja, ni dopustno širiti na druge osebe, četudi so si v zelo tesnem odnosu z obdolženim.
gradbena pogodba - aneks k pogodbi - pisna oblika pogodbe - nov izvedenec - naknadni ustni dogovor - dodatna dela - klavzula ključ v roke - neutemeljen pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - rok za odpravo napak
Res je, da sta se pravdni oziroma pogodbeni stranki z gradbeno pogodbo dogovorili, da bosta v primeru dodatnih del ali spremembe dogovorjenih del sklenili (pisni) aneks k tej pogodbi, kot to izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda pritožbeno nesporno dejstvo, da je pisna oblika gradbene pogodbe in posledično tudi vse njene spremembe ali dopolnitve prepisana zgolj v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem), kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako iz gradbene pogodbe ne izhaja, da sta pogodbeni (pravdni) stranki posebno obliko za dodatna dela dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, zato je sklicevanje toženca na določbo drugega odstavka 55. člena OZ neutemeljeno.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028269
KZ-1 člen 159, 159/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Četudi v abstraktnem opisu dejanja ni izrecno navedeno, da je bilo obravnavano dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe, so glede na to, da iz opisa jasno izhaja, da je obdolženi s tem, ko je komandirju, torej oškodovančevemu nadrejenemu, trdil inkriminirane besede glede oškodovanca kot policista v zvezi z njegovimi postopanjem v službi, dejansko izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je obdolženi inkriminirane trditve glede oškodovanca izrekel v posledici oškodovančevega domnevnega nekorektnega postopanja v službi oziroma vsesplošnega nezadovoljstva z delom policistov, le dejanja ni pravilno pravno opredelilo.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
Pravilno je upoštevalo 2. člen Nove Luganske konvencije (v nadaljevanju Konvencija), ki govori o tem, da se pristojnost na splošno določa po stalnem prebivališču tožene stranke. Glede na določbe Konvencije, torej ni bistveno državljanstvo tožene stranke, dejstvo, ali ima delovno ali turistično vizo, ampak zgolj njeno stalno prebivališče. Določbe Konvencije so jasne. Osebe s stalnim prebivališčem v državi, ki jo veže ta konvencija, ne glede na njihovo državljanstvo, so tožene pred sodišči te države.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala nobenega obroka najemnine in da je tožeča stranka toženo stranko pred odpovedjo najemne pogodbe predhodno opozorila na kršitev najemne pogodbe ter jo pri tem tudi opozorila, da bo dolžna izprazniti najeto stanovanjsko hišo, v kolikor ne bo poravnala najemnine (priloga A2 in priloga A3). Ker tožena stranka najemnine ni plačevala in tega tudi ni storila po opozorilu je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
objava popravka - pravica do popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji za požarno zavarovanje - odprava povzročene škode - dvom v verodostojnost listine - trditveno in dokazno breme - nedokazane trditve - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Navedbe stranke so bile jasne in večkrat ponovljene (I. in II. pripravljalna vloga) ter so terjale jasen odziv. Tožeča stranka (oziroma njen zastopnik) bi morala vedeti, da je potrebno na trditve, ki pod vprašaj postavljajo osrednji dokaz tožničinega zahtevka, obrazloženo odgovoriti.
ustavitev postopka - stroški postopka - predlog za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev predloga - prepozno vložen predlog - zavrženje predloga
Sedmi odstavek 163. člena ZPP daje stranki pravico do vložitve predloga za povrnitev stroškov "v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka". V prid kakšni drugačni razlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP kot jezikovni ne govori niti sistematična razlaga zakona, niti pravnomočnost sklepa.
zamudna sodba - vročanje - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - neuspešna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - ustrezen hišni predalčnik - neprimeren hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - prejem obvestila - dejanski prejem obvestila - vročitev obvestila o prispelem pisanju - seznanitev s pisanjem - možnost seznanitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic - pritožbena obravnava
Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga), mu tega ni mogoče očitati.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.
URS člen 15, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - popravek v širšem smislu - objava dela popravka
Vsebino oziroma namen pravice do popravka določa 40. člen URS. Ta daje možnost posamezniku, da se na enakovrednem medijskem mestu odzove na novinarsko obvestilo, ki je objektivno takšno, da posega v njegove materialnopravne pravice oziroma interese. Pravica do popravka je torej namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega, ki lahko v odzivu na objavljeno besedilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Z možnostjo objave popravka je posameznikov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, ustvarjeno je neko ravnotežje, varovano je načelo enakosti orožij. Z navedeno pravico se varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.
preživnina za polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - otrok s posebnimi potrebami - stroški življenjskih potreb otroka - dodatek za tujo nego in pomoč - dodatek za pomoč in postrežbo - razporeditev preživninskega bremena
Dodatka za tujo nego in pomoč ter za postrežbo se pri določanju preživninske obveznosti staršev invalidnega otroka upoštevata kot dohodek za zadovoljevanje potreb otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.
Tožnica ni takoj, ko je to bilo mogoče, uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker jo je sodišče zaslišalo izven trditvene podlage, zato se kršitev, na katero se sklicuje prvič šele v pritožbi, pri tem pa niti ne trdi, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, ne upošteva (286. b člen ZPP). Utemeljen pa je očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti odločitve na izpovedbe tožnice izven trditvene podlage, saj se tožnica pred tem glede domnevnih nejasnosti oziroma nasprotij ni mogla izjasniti in je šele na zaslišanju izvedela, da bo zaslišana glede okoliščin, ki se nanašajo na njeno zmožnost stopiti na nogo.