IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027805
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - nosečnost obsojenke
Organ, pristojen za izvrševanje dela v splošno korist je namreč dolžan upoštevati obsojenčevo strokovno znanje in tudi njegove osebne in zdravstvene zmožnosti, da opravlja delo ter poiskati ustrezno delo, ki ga je obsojena oseba sposobna opraviti.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - predsodni postopek
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožnik upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. V predmetnem sporu je tožnik uveljavljal denarno terjatev iz naslova delovnega razmerja, za katero velja neposredno sodno varstvo. Poleg tega na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv predhodni postopek ne velja za spore uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Tudi če je tožnik najprej predlagal državnemu odvetništvu, da se sporno razmerje reši na miren način, je bilo tako ravnanje nepotrebno in se torej šteje kot nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo po stanju v spisu, in sicer na podlagi trditev ter listin tožnika, saj sodišče v zvezi z izdajo začasne odredbe po predlogu stranke presoja le dokaze, s katerimi upnik dokazuje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe in ne vseh dokazov, s katerimi se dokazuje utemeljenost tožbenega zahtevka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027713
ZP-1 člen 202d, 202d/4, 202e, 202e/2. URS člen 14, 22.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - zavrženje predloga - enakost pred zakonom - načelo sorazmernosti
Uresničevanje načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom zahteva razlago zakonske določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 na način, da je pri odločitvi o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja relevantna zgolj ugotovitev, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bila storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana ali ne.
Uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana le v primeru, ko bi sodnik moral biti izločen že po zakonu (1. do 5. točka prvega odstavka in 1. do 3. točka drugega odstavka 39. člena ZKP) in ne ko bi to šele utegnil biti po sodni odločbi (6. točka prvega odstavka 39. člena ZKP). Kršitve so v 372. členu ZKP izrecno naštete, po vrsti pa se med seboj pomembno razlikujejo, kar vse mora biti iz pritožbene obrazložitve jasno razvidno. Če ni, pritožbeno sodišče preizkusi kršitve kazenskega zakona le tedaj, ko bi bile ugotovljene v obdolženčevo škodo (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), vendar nikoli kot posledico zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To je namreč samostojni izpodbojni razlog in ne vzrok za katerokoli kršitev kazenskega zakona, ki mora biti zaradi razlike v vrsti izpodbojnega predmeta prav tako samostojno preizkušena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00028313
KZ-1 člen 7, 90, 90/4, 240, 240/2, 245, 245/5. ZKP točka 17, 39, 39/1, 39/1-4, 39/1-6, 41, 41/2, 357, 357-4. ZGD-1 člen 263.
pranje denarja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvakratno plačilo - neopravljene storitve - poskus kaznivega dejanja - dogovorjena cena - izračun premoženjske koristi - prikrivanje izvora denarja - dokazno breme - obrazloženost dokazne ocene - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona - nepristranskost sojenja
Če pa se očita previsoko dogovorjeno plačilo, potem je ocena ustreznosti odvisna predvsem od objektivnih in realnih meril vsakega konkretnega primera. Razumljivo pa je, da so tudi v primeru že izoblikovanih meril možna odstopanja navzgor ali navzdol, ki so pogojena tudi z razmerami na trgu, oziroma drugimi okoliščinami, pa zaradi tega pogodbenim strankam še ni moč očitati fraudoloznega ravnanja. Kadar so cene za opravljanje storitev določene bodisi s tarifami, ceniki ali pravilniki, to pomeni le, da je izvajalec storitve upravičen do plačila, kot je predpisano, ne pa tudi, da se pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti drugače, to je za višjo ali nižjo ceno. Kritična so zato lahko le tista odstopanja, ki so tako izrazita, da že sama zase vzbujajo dvom v poslovno poštenost pogodbenih strank in ki morajo imeti, kot že rečeno, primerljivo podlago v objektivnih kriterijih.
Ker sodišče prve stopnje kriterijev, na podlagi katerih obtožba zatrjuje previsoko dogovorjena plačila za storitve, v izpodbijani sodbi argumentirano ni sprejelo kot prepričljivih, je na strani tožilstva, da v nadaljevanju postopka, kolikor vztraja pri svojih navedbah, predlaga ustrezne dokaze. Načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP namreč ni dopustno tolmačiti na način, da bi sodišče o pasivnosti strank samo, po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, ki bi lahko bili v škodo obtožencu.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova dejstva in novi dokazi
Za pozitivno odločitev o predlogu za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP morajo biti podani vsi trije pogoji hkrati. Razlog za obnovo torej lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
potni stroški - pobotni ugovor - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje z izločitvijo nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) ni storilo nobene kršitve določb postopka, saj gre za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
ZDR-1 člen 34, 37, 83, 83/1, 89, 89/1, 89/1-3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za kršitve pogodbe o zaposlitvi, ki so lahko temelj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, se ne zahteva, da morajo biti hujše kršitve delovnih obveznosti niti se ne zahteva naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zoper pisno opozorilo iz prvega odstavka 85. člena ZDR delavec nima samostojnega pravnega varstva, temveč se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je tožnica ravnala v nasprotju z zahtevo tožene stranke po namenski uporabi promocijskega materiala, je prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica z nenamensko porabo promocijskega materiala, ki je ni znala pojasniti, materialno škodovala toženki. Tožnica je s svojim ravnanjem najmanj opustila dolžno skrbnost, saj ni ravnala, kot se pričakuje od povprečno skrbnega delavca, pri tem pa je toženi stranki povzročila škodo.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) toženka dolguje tožniku odpravnino, in sicer 1/3 osnove za vsako leto dela pri toženki. Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je tožnik prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
izvršba - izvršilni stroški - stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški in nagrada odvetnika - potrebni izvršilni stroški
Višina upniku priznanih stroškov za predlog za izvršbo glede na določbe ZIZ in aktualno Odvetniško tarifo ni omejena s kakšnim absolutnim zneskom niti se je ne določi izključno glede na proporcionalno razmerje z izterjevano glavnico.
Ni mogoče prezreti petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer šteje med te tudi stroške oprave poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik je dolžan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine po določbi 41. člena ZIZ med drugimi podatki navesti tudi sredstvo ali predmet izvršbe, ne pa tudi številke računa dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Stroške poizvedb v višini 30,00 EUR, katere je upniku priznalo sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi (upnik pa je predlagal 50,00 EUR stroškov) ni mogoče naložiti dolžniku, saj ne gre za potrebne stroške za izvršbo. Tudi v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo ne bi navedel točno določene račune dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, bi bil predlog za izvršbo še vedno popoln in bi sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o teh računih dolžnika v elektronsko dosegljivih evidencah. Zato ne gre za potrebne stroške za izvršbo, katere bi dolžnik moral plačati upniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028354
ZPP člen 207, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355. URS člen 25. OZ člen 417.
neobrazloženost sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravno odločilna dejstva - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - delna razveljavitev sodbe - cesija - prehod terjatve - trditveno breme - uporabnina - neupravičena obogatitev - pravica do pritožbe - prekinitev postopka - stečaj stranke
Le del tožbenega zahtevka temelji na dejstvu, da naj bi B. d.o.o. tožnici odstopil svojo terjatev do toženke (račun št. 17). Navedeno je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje, nato pa je kljub temu obe terjatvi (po računu št. 16 in št. 17) obravnavalo, kot da bi ju tožnica pridobila s cesijo. Ne glede na to je sodišče prve stopnje celoten zahtevek zavrnilo (izključno) zato, ker je ugotovilo, da tožnica (oziroma njena pravna prednica) vtoževanih terjatev ni pridobila od družbe B. d.o.o. na podlagi pogodbe o odstopu terjatev. Zaradi navedenega napačnega zaključka sodišče prve stopnje svoje odločitve v delu, ki se nanaša na račun št. 16, ni obrazložilo, dejansko stanje pa je v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, da se opredeli tudi do tega dela vtoževane terjatve (prvi odstavek 354. člena ZPP).
Iz takega opisa je razvidno, da naj bi obdolženec oškodovanko spravil v zmoto v Ž., kot tudi, da naj bi oškodovanka pod vplivom te zmote, ravnala v škodo svojega premoženja, s tem ko je obdolžencu v Ž. izročila predmetno violino. Tako ni dvoma, da je bilo očitano kaznivo dejanje dokončano v Ž.. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je namreč dokončano tedaj, ko druga oseba v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tako je pri kaznivem dejanju goljufije kraj storitve tam, kjer je storilec spravljal drugega v zmoto ali ga pustil v zmoti, kot tudi kraj, kjer je drugi pod vplivom zmote kaj storil ali opustil v škodo svojega ali tujega premoženja, nerelevantno pa je, kje si je storilec nato pridobil premoženjsko korist oziroma kje ima oškodovanec svoje prebivališče oziroma sedež.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00027809
KZ-1 člen 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - denarna kazen - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - sprememba v kazen zapora - vročitev sodnega pisanja
Obsojenec je prejel poziv probacijske enote v Mariboru, da se zglasi zaradi izvršitve oprave del v splošno korist, vendar tega ni storil in svojega izostanka ni opravičil, dela pa ni opravil ne v roku in ne v obsegu, določenem v navedeni pravnomočni sodbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadeno sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 za izrečeno denarno kazen, ki ni bila izvršena na način, določen v pravnomočni sodbi, odločilo, da se izvrši tako, da se določi kazen sedem dni zapora.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 496, 496/1. ZST-1 člen 8, 12, 12/2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v gospodarskih sporih - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - gospodarski subjekt
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog z dne 2. 7. 2018 vročen 19. 7. 2018, tožena stranka pa sodne takse kljub temu, da je bila opozorjena na posledice neplačila, v danem roku ni plačala. Pritožnica teh (pravno relevantnih) ugotovitev sodišča prve stopnje za odločitev v tem pritožbenem postopku ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne taks zavržen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
huda telesna poškodba - premoženjskopravni zahtevek - odškodnina v adhezijskem postopku - odmera višine odškodnine - napotitev na pravdo
Res je, da je sodišče prve stopnje po razumljivem opisu dejanja pravilno ugotovilo, da je oškodovanec utrpel zatrjevane poškodbe, vendar podlaga, na podlagi kateri mu je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v navedeni višini, ni zanesljiva. Sklicevanje na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih namreč ne zadostuje, ampak bi sodišče prve stopnje moralo za natančno odmero višine odškodnine postaviti ustreznega izvedenca, ki bi ugotovil parametre, na podlagi katerih bi se lahko določila pravična odškodnina.
OZ člen 9. ZPP člen 7, 214, 214/1, 286, 337, 339, 339/2-8.
načelo pacta sunt servanda - pritožbene novote
Pogodbeno stranko pogodba (pogodba in aneks) veže in jo je dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem utemeljeno opozorilo na načelo pacta sunt servanda iz 9. člena OZ, ki ga je pri razlagi aneksa pravilno upoštevalo.
Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.