odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) toženka dolguje tožniku odpravnino, in sicer 1/3 osnove za vsako leto dela pri toženki. Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je tožnik prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
potni stroški - pobotni ugovor - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje z izločitvijo nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) ni storilo nobene kršitve določb postopka, saj gre za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00028313
KZ-1 člen 7, 90, 90/4, 240, 240/2, 245, 245/5. ZKP točka 17, 39, 39/1, 39/1-4, 39/1-6, 41, 41/2, 357, 357-4. ZGD-1 člen 263.
pranje denarja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvakratno plačilo - neopravljene storitve - poskus kaznivega dejanja - dogovorjena cena - izračun premoženjske koristi - prikrivanje izvora denarja - dokazno breme - obrazloženost dokazne ocene - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona - nepristranskost sojenja
Če pa se očita previsoko dogovorjeno plačilo, potem je ocena ustreznosti odvisna predvsem od objektivnih in realnih meril vsakega konkretnega primera. Razumljivo pa je, da so tudi v primeru že izoblikovanih meril možna odstopanja navzgor ali navzdol, ki so pogojena tudi z razmerami na trgu, oziroma drugimi okoliščinami, pa zaradi tega pogodbenim strankam še ni moč očitati fraudoloznega ravnanja. Kadar so cene za opravljanje storitev določene bodisi s tarifami, ceniki ali pravilniki, to pomeni le, da je izvajalec storitve upravičen do plačila, kot je predpisano, ne pa tudi, da se pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti drugače, to je za višjo ali nižjo ceno. Kritična so zato lahko le tista odstopanja, ki so tako izrazita, da že sama zase vzbujajo dvom v poslovno poštenost pogodbenih strank in ki morajo imeti, kot že rečeno, primerljivo podlago v objektivnih kriterijih.
Ker sodišče prve stopnje kriterijev, na podlagi katerih obtožba zatrjuje previsoko dogovorjena plačila za storitve, v izpodbijani sodbi argumentirano ni sprejelo kot prepričljivih, je na strani tožilstva, da v nadaljevanju postopka, kolikor vztraja pri svojih navedbah, predlaga ustrezne dokaze. Načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP namreč ni dopustno tolmačiti na način, da bi sodišče o pasivnosti strank samo, po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, ki bi lahko bili v škodo obtožencu.
Upnik mora v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. Taka ureditev je odraz načela koncentracije kot enega temeljnih načel stečajnega postopka; upnik namreč lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezni primer ni določeno drugače (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
Glede na materialno podlago zahtevka (190. člen OZ) bi morala tožeča stranka dokazati, da je tožena stranka prejela vsa plačila za opravljena dela, ki vključujejo tudi dela ostalih izvajalcev in da je prejete zneske neupravičeno zadržala. Trditveno in dokazno breme glede neupravičene obogatitve tožene stranke je bilo na tožeči stranki. Ta pa je v zvezi s ključnimi okoliščinami, ki so v obravnavanem primeru bile vrednost opravljenih del na hiši investitorja in višina plačil, ki jih je prejela tožena stranka, ponudila neprepričljive in tudi protislovne dokaze. Tako je navedla, da je od investitorja izvedela, da je tožena stranka prejela plačilo 1.450.000,00 EUR (sprva je navedla znesek 1.650,000,00 EUR kot pisno pomoto) in da so v to všteta tudi elektroinstalacijska dela, ki jih je sama opravila v znesku 128.998,47 EUR. Kot del svoje trditvene podlage je tožeča stranka v spis vložila izvedensko mnenje A. S., sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki ga je pred pravdo naročil investitor. V navedenem mnenju izvedenec ugotavlja, da je bilo na objektu izvedenih za 1.056.233,04 EUR pogodbenih del in še za dodatnih 194.008,50 EUR del. Izvedenec je nato zaključil, da je investitor toženi stranki plačal celoten znesek pogodbene vrednosti 1.469.716,96 EUR zgolj na osnovi podatkov s strani investitorja in hkrati priznava, da z natančnimi podatki o datumih in delnih zneskih izvršenih plačil v času izdelave poročil ni razpolagal. Nadalje je priča I. Z. podal pisno izjavo, v kateri je izpovedal, da je toženi stranki po računih plačal 1.150.000,00 EUR in nato v gotovini še 400.000,00 EUR. Iz vsega navedenega je razvidno, da tožeča stranka, tako kot tudi izvedensko mnenje, o plačanih zneskih toženi stranki sklepa zgolj na podlagi izjave investitorja, za kar pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ne zadosti stopnji verjetnosti (prepričanja) na podlagi katere sodišče sprejema odločitve.
OZ člen 9. ZPP člen 7, 214, 214/1, 286, 337, 339, 339/2-8.
načelo pacta sunt servanda - pritožbene novote
Pogodbeno stranko pogodba (pogodba in aneks) veže in jo je dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem utemeljeno opozorilo na načelo pacta sunt servanda iz 9. člena OZ, ki ga je pri razlagi aneksa pravilno upoštevalo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027185
ASVG paragraf 332. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85a. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - odgovornostna zavarovalnica - omejitev višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se določba 18. člena ZOZP, ki omejuje obseg zahtevkov nosilcev socialnega zavarovanja, v konkretnem primeru ne uporablja. Paragraf 332 avstrijskega ASVG določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je slednji plačila dolžan izvesti (brez kakršnihkoli omejitev). Ker določba 85.a člena Uredbe 883/2004 glede zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj napotuje na uporabo nacionalnega prava nosilca, ki uveljavlja zahtevek, v tem delu po načelu primarnosti prava EU in načelu neposredne uporabljivosti uredb nadomešča nacionalno ureditev. To pa pomeni, da je glede omejitve višine tovrstnih zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj relevantno pravo nosilca zavarovanja (v konkretnem primeru avstrijsko pravo), razen če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do povzročitelja škode po pravu škodnega dogodka.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - predsodni postopek
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožnik upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. V predmetnem sporu je tožnik uveljavljal denarno terjatev iz naslova delovnega razmerja, za katero velja neposredno sodno varstvo. Poleg tega na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv predhodni postopek ne velja za spore uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Tudi če je tožnik najprej predlagal državnemu odvetništvu, da se sporno razmerje reši na miren način, je bilo tako ravnanje nepotrebno in se torej šteje kot nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027805
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - nosečnost obsojenke
Organ, pristojen za izvrševanje dela v splošno korist je namreč dolžan upoštevati obsojenčevo strokovno znanje in tudi njegove osebne in zdravstvene zmožnosti, da opravlja delo ter poiskati ustrezno delo, ki ga je obsojena oseba sposobna opraviti.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova dejstva in novi dokazi
Za pozitivno odločitev o predlogu za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP morajo biti podani vsi trije pogoji hkrati. Razlog za obnovo torej lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027713
ZP-1 člen 202d, 202d/4, 202e, 202e/2. URS člen 14, 22.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - zavrženje predloga - enakost pred zakonom - načelo sorazmernosti
Uresničevanje načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom zahteva razlago zakonske določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 na način, da je pri odločitvi o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja relevantna zgolj ugotovitev, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bila storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00029412
ZFPPIPP člen 67, 67/1.. ZPP člen 157, 316, 316/1.
plačilo sodne takse - stečajni postopek - prijava pravdnih stroškov v stečaju
V postopku stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana le v primeru, ko bi sodnik moral biti izločen že po zakonu (1. do 5. točka prvega odstavka in 1. do 3. točka drugega odstavka 39. člena ZKP) in ne ko bi to šele utegnil biti po sodni odločbi (6. točka prvega odstavka 39. člena ZKP). Kršitve so v 372. členu ZKP izrecno naštete, po vrsti pa se med seboj pomembno razlikujejo, kar vse mora biti iz pritožbene obrazložitve jasno razvidno. Če ni, pritožbeno sodišče preizkusi kršitve kazenskega zakona le tedaj, ko bi bile ugotovljene v obdolženčevo škodo (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), vendar nikoli kot posledico zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To je namreč samostojni izpodbojni razlog in ne vzrok za katerokoli kršitev kazenskega zakona, ki mora biti zaradi razlike v vrsti izpodbojnega predmeta prav tako samostojno preizkušena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo po stanju v spisu, in sicer na podlagi trditev ter listin tožnika, saj sodišče v zvezi z izdajo začasne odredbe po predlogu stranke presoja le dokaze, s katerimi upnik dokazuje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe in ne vseh dokazov, s katerimi se dokazuje utemeljenost tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028354
ZPP člen 207, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355. URS člen 25. OZ člen 417.
neobrazloženost sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravno odločilna dejstva - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - delna razveljavitev sodbe - cesija - prehod terjatve - trditveno breme - uporabnina - neupravičena obogatitev - pravica do pritožbe - prekinitev postopka - stečaj stranke
Le del tožbenega zahtevka temelji na dejstvu, da naj bi B. d.o.o. tožnici odstopil svojo terjatev do toženke (račun št. 17). Navedeno je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje, nato pa je kljub temu obe terjatvi (po računu št. 16 in št. 17) obravnavalo, kot da bi ju tožnica pridobila s cesijo. Ne glede na to je sodišče prve stopnje celoten zahtevek zavrnilo (izključno) zato, ker je ugotovilo, da tožnica (oziroma njena pravna prednica) vtoževanih terjatev ni pridobila od družbe B. d.o.o. na podlagi pogodbe o odstopu terjatev. Zaradi navedenega napačnega zaključka sodišče prve stopnje svoje odločitve v delu, ki se nanaša na račun št. 16, ni obrazložilo, dejansko stanje pa je v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, da se opredeli tudi do tega dela vtoževane terjatve (prvi odstavek 354. člena ZPP).
Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, torej navedlo obrazložene razloge svoje presoje o vsebini zahteve za izločitev dokaza, podane po zagovorniku obdolženega M. Pri tem pa bo moralo najprej ugotoviti, ali vsebina uradnega zaznamka, katerega izločitev se zahteva, dejansko temelji na izjavi katerega(koli) od obdolžencev, posledično pa upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da se iz spisa izločajo tudi tiste izjave, ki jih je policija pridobila oziroma zbrala od osumljenca v predkazenskem postopku, še preden ga je štela za osumljenca in mu dala pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Na ta način zbrana obvestila sicer niso pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar se morajo izločati iz spisov, ker so bila dana brez pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, brez izločitve iz spisov pa bi lahko tudi te izjave vplivale na izrek sodbe
Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.