ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/879, 79/1, 79/1-1, 84, 84/2. ZPP člen 154, 154/1. ZOdv člen 20, 20/2.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - nadaljnji izvršilni stroški - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški rubeža - presoja vseh okoliščin - potrebni stroški izvršbe - uporaba odvetniške tarife - kriterij uspeha v postopku - uporaba specialne določbe - predmeti izvzeti iz izvršbe
Drugi odstavek 84. člena ZIZ glede obsega rubeža določa, da se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb. Tudi 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, dodatno predpisuje, da se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni presojalo okoliščin opravljenega rubeža, izhajajočih iz rubežnega in cenilnega zapisnika, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je v nadaljevanju eventualno zmotno uporabilo materialno pravo.
nedostojno vedenje na javnem kraju - uradna oseba - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - tolerančni prag
Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.
taksna oprostitev - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - prevzem dolga
Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.
zahtevek na zvišanje preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.
gradbena pogodba - aneks k pogodbi - pisna oblika pogodbe - nov izvedenec - naknadni ustni dogovor - dodatna dela - klavzula ključ v roke - neutemeljen pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - rok za odpravo napak
Res je, da sta se pravdni oziroma pogodbeni stranki z gradbeno pogodbo dogovorili, da bosta v primeru dodatnih del ali spremembe dogovorjenih del sklenili (pisni) aneks k tej pogodbi, kot to izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda pritožbeno nesporno dejstvo, da je pisna oblika gradbene pogodbe in posledično tudi vse njene spremembe ali dopolnitve prepisana zgolj v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem), kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako iz gradbene pogodbe ne izhaja, da sta pogodbeni (pravdni) stranki posebno obliko za dodatna dela dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, zato je sklicevanje toženca na določbo drugega odstavka 55. člena OZ neutemeljeno.
ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - nastanek in višina škode - prodajna pogodba - določitev cene
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 260, 260/1.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napaka poštnega delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - podredni zahtevek - ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana)
Zamuda pri oddaji pošiljke tožnice zaradi ravnanja poštnega uslužbenca je opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker stranka napake pošte pri pošiljanju njenih pošiljk ne more uveljavljati kot pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, ji je zato treba dovoliti vrnitev prejšnje stanje.
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati začasni odredbi za zavarovanje primarnih in podrednih tožbenih zahtevkov in v zvezi s tem odločati ločeno tako o obstoju verjetnosti terjatev po primarnih tožbenih zahtevkih kot o obstoju verjetnosti terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih. Ničnost in izpodbojnost se med seboj izključujeta. Zato je obstoj verjetnosti terjatve po paulijanski tožbi mogoče ugotavljati šele, ko niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti. Ker je sodišče že ugotovilo, da verjetno obstaja terjatev tožeče stranke po primarnih tožbenih zahtevkih, je zato pravilno zaključilo, da to izključuje verjetnost obstoja terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih.
Takšen opis torej obdolžencu očita, da je s tem, ko naj bi prenesel besede D. V., ki jih naj bi le-ta izgovoril v proizvodnji (večkrat) o nakupu vozička za otroka zasebnega tožilca in v delu, ko naj bi s strani zasebnega tožilca prišlo do zlorabe kreditne kartice podjetja v zasebne namene, insinuiral, da je zasebni tožilec tisti, ki je kreditno kartico podjetja tudi zlorabljal v zasebne namene. Torej gre za očitek nekega dogodka oziroma določenega objektivnega in subjektivnega stanja, oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko s strani obdolženca dokazuje, zato ima pritožba prav, da so tudi takšni očitki lahko predmet zasebne tožbe, saj gre za trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva in na namerno in zavestno izkrivljanje oziroma prikrivanje pomembnih dejstev, s čemer sta lahko po vsebini prizadeta tudi čast in dobro ime tistega, ki zasebno tožbo vlaga.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok
Skladno z 232. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. V prvem odstavku 233. člena POZZ pa je izrecno določeno, da osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.
OZ člen 247, 247/3. ZGD-1 člen 263, 501, 501/3, 512, 512/1, 513, 515, 515/1, 515/6. ZPP člen 115, 115/2.
d.o.o. - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev družbene pogodbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotna tožba - neopravičen izostanek z naroka - konkretiziran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je morala tožnica v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 kar dvakrat sodno uveljavljati svojo korporacijsko pravico do vpogleda v knjige in spise družbe iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1, saj toženec ni ugodil njenim nesporno danim predlogom za dovolitev takšnega vpogleda, nedvomno dokazuje, da je bila tožnica aktivna pri poskusu uresničevanja svoje pravice in da ji je bila ta pravica s strani toženca kršena.
Tudi v zvezi z nevložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s tem ravnanjem toženec družbi V. povzročil škodo, saj je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega gospodarstvenika po določbi 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbo šestega odstavka 515. člena ZGD-1. Za presojo pomanjkljive skrbnosti toženca so brezpredmetne njegove navedbe, da ni pravnik. V standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika nedvomno spada tudi zavedanje, kaj povzroči sklep o izvršbi na denarna sredstva in kakšen je pomen pravočasnega ugovora zoper tak sklep. Od vestnega gospodarstvenika gre vsekakor tudi pričakovati, da v primeru odsotnosti poskrbi za reševanje tekočih zadev, vključno z morebitnimi sodnimi postopki.
plačilo prispevka v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - vplačila v rezervni sklad
Oba načrta predvidenih del vsebujeta obe sestavini, ki ju za načrt vzdrževanja predvideva zakon: predviden načrt opravljenih del (obnova fasadnega ovoja, sanacija nepohodne strehe s hidroizolacija in toplotno izolacijo) in predvideni način zagotavljanja denarnih sredstev za izvedbo načrtovanih del (nepovratna sredstva, vplačila iz rezervnega sklada, neposredna plačila etažnih lastnikov). Ker sta torej oba načrta vzdrževanja vsebovala oba zakonsko zahtevana elementa, je bilo o njiju dopustno glasovati in je zbor etažnih lastnikov na podlagi ustrezne večine sprejel zakonit sklep o dvigu vplačil v rezervni sklad v skladu z določbo 41. člena SZ-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - pritožbena novota
Pritožbena trditev, da je bilo v zakonitem pritožbenem roku nakazanih na račun upnika 18.105,86 EUR za poplačilo obveznosti stečajnega dolžnika, predstavlja tako imenovano objektivno pritožbeno novoto.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 236, 236/1, 236/1-1. DZ člen 4, 4/1, 5, 24, 24/1, 24/2.
izločitev dokazov - zaslišanje oškodovanca - privilegirana priča - obstoj zunajzakonske skupnosti - starost oškodovanke - napačen pravni pouk
V okviru presoje, ali gre za privilegirano pričo, je potrebno obstoj zunajzakonske skupnosti presojati po času zaslišanja priče. Ker oškodovanka v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico še ni bila stara 15 let, že zaradi zakonskega zadržka med obdolženim in oškodovanko zunajzakonska skupnost v tem obdobju ni mogla obstajati.
Kroga oseb, ki so po določbi 236. člena ZKP oproščene dolžnosti pričanja, ni dopustno širiti na druge osebe, četudi so si v zelo tesnem odnosu z obdolženim.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala nobenega obroka najemnine in da je tožeča stranka toženo stranko pred odpovedjo najemne pogodbe predhodno opozorila na kršitev najemne pogodbe ter jo pri tem tudi opozorila, da bo dolžna izprazniti najeto stanovanjsko hišo, v kolikor ne bo poravnala najemnine (priloga A2 in priloga A3). Ker tožena stranka najemnine ni plačevala in tega tudi ni storila po opozorilu je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
Z izjemo plačila 3.500,00 EUR preostanek prvotnega tožbenega zahtevka s strani sodišča ni bil obravnavan, saj tožba pred obema delnima umikoma še ni bila vročena toženi stranki. V takšni situaciji se zato stroški do umika odmerijo po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, od dela zahtevka, ki pa je bil predmet obravnavanja, pa se nato odmerijo po uspehu, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - izračun - otrokova korist
Res je sicer, da ugotavljanje mesečnih preživninskih potreb otroka ni matematični izračun, saj se do vseh izdatkov otroka ni moč natančno matematično opredeliti, vendar pa morajo biti potrebe otroka vsaj približno vrednostno ocenjene. Sodišče prve stopnje je materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev ocenilo zgolj z vidika njunih mesečnih prihodkov, ne pa tudi z vidika vprašanja porazdelitve preživninskega bremena v razmerju med staršema.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
Pravilno je upoštevalo 2. člen Nove Luganske konvencije (v nadaljevanju Konvencija), ki govori o tem, da se pristojnost na splošno določa po stalnem prebivališču tožene stranke. Glede na določbe Konvencije, torej ni bistveno državljanstvo tožene stranke, dejstvo, ali ima delovno ali turistično vizo, ampak zgolj njeno stalno prebivališče. Določbe Konvencije so jasne. Osebe s stalnim prebivališčem v državi, ki jo veže ta konvencija, ne glede na njihovo državljanstvo, so tožene pred sodišči te države.