Z izjemo plačila 3.500,00 EUR preostanek prvotnega tožbenega zahtevka s strani sodišča ni bil obravnavan, saj tožba pred obema delnima umikoma še ni bila vročena toženi stranki. V takšni situaciji se zato stroški do umika odmerijo po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, od dela zahtevka, ki pa je bil predmet obravnavanja, pa se nato odmerijo po uspehu, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Takšen opis torej obdolžencu očita, da je s tem, ko naj bi prenesel besede D. V., ki jih naj bi le-ta izgovoril v proizvodnji (večkrat) o nakupu vozička za otroka zasebnega tožilca in v delu, ko naj bi s strani zasebnega tožilca prišlo do zlorabe kreditne kartice podjetja v zasebne namene, insinuiral, da je zasebni tožilec tisti, ki je kreditno kartico podjetja tudi zlorabljal v zasebne namene. Torej gre za očitek nekega dogodka oziroma določenega objektivnega in subjektivnega stanja, oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko s strani obdolženca dokazuje, zato ima pritožba prav, da so tudi takšni očitki lahko predmet zasebne tožbe, saj gre za trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva in na namerno in zavestno izkrivljanje oziroma prikrivanje pomembnih dejstev, s čemer sta lahko po vsebini prizadeta tudi čast in dobro ime tistega, ki zasebno tožbo vlaga.
podizvajalska pogodba - dodatna dela - odstop od pogodbe - zastopanje - učinek odstopne izjave - veljavnost odstopne izjave
Oseba, ki je bila po pogodbi izrecno pooblaščena za zastopanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo pogodbe, je o odstopu od pogodbe, ki ga je poslala nasprotni pogodbeni stranki, obvestila upravo svoje družbe, tj. njenega zakonitega zastopnika takoj po odposlanem odstopu. Na zakonitem zastopniku tožeče stranke je bilo, da bi v primeru, če se z odstopom ni strinjal, o tem takoj obvestil toženo stranko, ne pa da je v nadaljnji fazi celo prišlo do pogajanj, v katerih je prišlo do prenosa pogodbe na strani druge pogodbene stranke.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/879, 79/1, 79/1-1, 84, 84/2. ZPP člen 154, 154/1. ZOdv člen 20, 20/2.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - nadaljnji izvršilni stroški - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški rubeža - presoja vseh okoliščin - potrebni stroški izvršbe - uporaba odvetniške tarife - kriterij uspeha v postopku - uporaba specialne določbe - predmeti izvzeti iz izvršbe
Drugi odstavek 84. člena ZIZ glede obsega rubeža določa, da se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb. Tudi 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, dodatno predpisuje, da se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni presojalo okoliščin opravljenega rubeža, izhajajočih iz rubežnega in cenilnega zapisnika, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je v nadaljevanju eventualno zmotno uporabilo materialno pravo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - identifikacija pošiljatelja sporočil - aplikacija Messenger
Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
gradbena pogodba - aneks k pogodbi - pisna oblika pogodbe - nov izvedenec - naknadni ustni dogovor - dodatna dela - klavzula ključ v roke - neutemeljen pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - rok za odpravo napak
Res je, da sta se pravdni oziroma pogodbeni stranki z gradbeno pogodbo dogovorili, da bosta v primeru dodatnih del ali spremembe dogovorjenih del sklenili (pisni) aneks k tej pogodbi, kot to izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda pritožbeno nesporno dejstvo, da je pisna oblika gradbene pogodbe in posledično tudi vse njene spremembe ali dopolnitve prepisana zgolj v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem), kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako iz gradbene pogodbe ne izhaja, da sta pogodbeni (pravdni) stranki posebno obliko za dodatna dela dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, zato je sklicevanje toženca na določbo drugega odstavka 55. člena OZ neutemeljeno.
Višje sodišče soglaša s pritožbo, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se za ugotavljanje višine škode v konkretni situaciji uporablja 25. člen Splošnih pogojev. Pri dodatnih zavarovalnih kritjih (D - kritja, 3. člen Splošnih pogojev) je uporaba navedene določbe izključena, saj v teh primerih Splošni pogoji določajo, da se stroški, ki nastanejo zaradi razbitja ali poškodovanja v vozilo vgrajenega stekla in zunanjih svetlobnih teles in vzvratnih ogledal, povrnejo na podlagi računa popravila.
Če bi tožena stranka pri sklepanju zavarovanja za dodatna kritja (kot je v tej zadevi) škodo želela obračunavati na način, kot ga zatrjuje, bi to morala zapisati v zavarovalno polico ali Splošne pogoje, česar pa ni storila.
nedostojno vedenje na javnem kraju - uradna oseba - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - tolerančni prag
Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
Pravilno je upoštevalo 2. člen Nove Luganske konvencije (v nadaljevanju Konvencija), ki govori o tem, da se pristojnost na splošno določa po stalnem prebivališču tožene stranke. Glede na določbe Konvencije, torej ni bistveno državljanstvo tožene stranke, dejstvo, ali ima delovno ali turistično vizo, ampak zgolj njeno stalno prebivališče. Določbe Konvencije so jasne. Osebe s stalnim prebivališčem v državi, ki jo veže ta konvencija, ne glede na njihovo državljanstvo, so tožene pred sodišči te države.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031856
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 52, 277, 437, 437/1.
predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - rok za vložitev predloga za pregon - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - izvršitvene oblike dejanja
Okoliščina, da je oškodovanec kaznivo dejanja naznanil le dve uri po inkriminiranem dogodku, utemeljuje sklepanje, da je predlog za pregon podan znotraj trimesečnega roka, ki ga določa prvi odstavek 52. člena ZKP.
Kaznivo dejanje grožnje je lahko storjeno tudi z drugimi izvršitvenimi oblikami, navedenimi v prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1 in ne samo z grožnjo.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.
stečajni postopek - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija
Pritožnik ni upnik, zato nima pravice vložiti pritožbo proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe; smiselno enako velja tudi za ugovor iz četrtega odstavka 53. člena ZFPPIPP.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala nobenega obroka najemnine in da je tožeča stranka toženo stranko pred odpovedjo najemne pogodbe predhodno opozorila na kršitev najemne pogodbe ter jo pri tem tudi opozorila, da bo dolžna izprazniti najeto stanovanjsko hišo, v kolikor ne bo poravnala najemnine (priloga A2 in priloga A3). Ker tožena stranka najemnine ni plačevala in tega tudi ni storila po opozorilu je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - izračun - otrokova korist
Res je sicer, da ugotavljanje mesečnih preživninskih potreb otroka ni matematični izračun, saj se do vseh izdatkov otroka ni moč natančno matematično opredeliti, vendar pa morajo biti potrebe otroka vsaj približno vrednostno ocenjene. Sodišče prve stopnje je materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev ocenilo zgolj z vidika njunih mesečnih prihodkov, ne pa tudi z vidika vprašanja porazdelitve preživninskega bremena v razmerju med staršema.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.