odvetniški stroški - nagrada za delo odvetnika - nagrada za zastopanje več oseb - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povišanje količnika
Pritožba pravilno poudarja, da se v skladu s Tar. št. 1200 za to zadevo relevantnega ZOdvT nagrada odvetnika zaradi zastopanja več oseb poveča le za postopek (oziroma za posel), ne pa tudi za posamezna opravila ali na splošno. Zato je sodišče prve stopnje to povišanje napačno upoštevalo tudi v zvezi z nagrado za zastopanje na naroku oziroma materialnimi stroški.
Zmotno je pritožbeno sklicevanje na omejitev iz 3. točke Tar. št. 1200 v zvezi z nagrado za postopek z revizijo (izrednimi pravnimi sredstvi), za katero količnik znaša 2,0 (češ da že nagrada za omenjeni postopek po Tar. št. 3300 določa/dosega količnik 2,0). Prej omenjena določba namreč ne govori, da vsota (osnovnega) količnika in vseh povišanj ne sme prekoračiti količnika 2,0, ampak da tega ne sme presegati „le“ vsota vseh povišanj (torej brez upoštevanja (osnovnega) količnika). Zato je za presojo upravičenosti povišanja nagrade zaradi zastopanja več oseb okoliščina, koliko znaša (osnovni) količnik za določen postopek, nebistvena.
temelj tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - padec na javni površini - luknje na poti - stanje poti - nedopustno ravnanje - krivdno ravnanje in opustitev - soprispevek oškodovanca - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - varna uporaba ceste
Pohodna površina zaradi obsega poškodb ni več omogočala varne uporabe in ni ustrezala standardom normalne pohodne površine.
Zaradi oškodovančeve seznanjenosti s stanjem pohodne površine je sodišče ugotovilo tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka.
ZPP člen 154, 154/1, 243, 244, 254. ZD člen 60, 61, 64.
primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pisna oporoka pred pričama - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - neveljavnost oporoke - napake volje - dokaz s sodnim izvedencem - več sodelujočih izvedencev - določitev izvedenca - odvzem poslovne sposobnosti - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha stranke
Utemeljen je podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev pisne oporoke pred pričama zaradi pomanjkanja zapustnikove oporočne sposobnosti.
Soočenje je namreč metoda zaslišanja in ne dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče zavrnitve dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnilo. Prav tako pa soočenje med pričo in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
V obravnavani zadevi je pravdo izgubila toženka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje, da je tožnica upravičena le do polovice pravdnih stroškov.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote
Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Po presoji pritožbenega sodišča očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pomanjkanje pojasnil o tem, kdaj se je v obravnavanem primeru zaključil prvi narok za glavno obravnavo, ne pomeni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti oziroma da le-ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. To nenazadnje tudi ni res. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje izrecno pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka navedbe v smeri konkretizacije škode podala na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Ker navedeno vsebuje logičen sklep, da je bilo v tem primeru narokov več (oziroma sta bila vsaj dva) in da tožeča stranka tovrstnih navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno obrazložiti, kdaj je bil prvi narok oziroma kdaj se je ta zaključil. Upoštevaje obrazložitev prvostopenjskega sodišča je jasno, da tožeča stranka navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo (kar bi glede na določilo 286. člena ZPP sicer morala storiti in ji je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve to tudi pravilno pojasnilo). Za preizkus pravilnosti ugotovitve, da so bile navedbe tožeče stranke v zvezi z odškodninskim zahtevkom prepozne, je to dovolj.
V skladu z načelom enotnosti glavne obravnave se namreč nadaljuje glavna obravnavana, saj se na več narokih opravljena glavna obravnava šteje za celoto. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnem naroku, kljub preložitvi načeloma ostanejo v veljavi. Izjemoma pa sme senat tudi v primeru, da se preloženi narok opravi pred istim senatom, skleniti, da se obravnava začne znova (prim. drugi odstavek 302. člena ZPP). Takšen sklep, ki je v praksi izredno redek, bo praviloma sprejel takrat, kadar je od prejšnjega naroka preteklo že dalj časa in so vtisi zbledeli. Ker v obravnavanem primeru tovrstni sklep ni bil sprejet, je torej jasno, da je bil dne 9. 10. 2017 izveden drugi, tj. zadnji narok za glavno obravnavo in da so posledično navedbe v zvezi s škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki, prepozne.
odškodninski zahtevek - AO plus zavarovanje - pravno priznana škoda - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - nepremoženjska škoda zaradi strahu - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodbe hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - odmera denarne odškodnine
Pri tožniku se je po škodnem dogodku pojavila tudi posttravmatska stresna motnja. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je stresna motnja nastala kot posledica skupka vzrokov, med katerimi je tudi udarec v glavo in posledične telesne bolečine glave, zato je tudi zanjo podano zavarovalno kritje. Vendar pa je toženki pripisalo le polovični delež, saj gre preostali del na račun neprimerne bolnišnične obravnave, poškodb mehkih obhrbteničnih tkiv, pa tudi na račun strahu ob in po nesreči, za kar ni podanega zavarovalnega kritja in ne odgovornosti toženke. Pritožbeno sodišče argumentaciji prvega sodišča v tem delu ne more v celoti slediti in pritrjuje navedbam iz toženkinega odgovora na pritožbo, da postravmatska stresna motnja sodi v okvir motenj psihičnega zdravja, ki nimajo zavarovalnega kritja v zavarovalni pogodbi. Ne akutna stresna reakcija in ne posttravmatska stresna motnja nista telesni poškodbi.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/2, 331, 383, 383/1. ZPP člen 99, 99/2, 137, 137/1, 274, 274/1.
insolventnost - osebni stečaj dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - pooblaščenec
Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec, je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Takšno stališče je v podobnem primeru že zavzelo Vrhovno sodišče RS.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028269
KZ-1 člen 159, 159/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Četudi v abstraktnem opisu dejanja ni izrecno navedeno, da je bilo obravnavano dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe, so glede na to, da iz opisa jasno izhaja, da je obdolženi s tem, ko je komandirju, torej oškodovančevemu nadrejenemu, trdil inkriminirane besede glede oškodovanca kot policista v zvezi z njegovimi postopanjem v službi, dejansko izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je obdolženi inkriminirane trditve glede oškodovanca izrekel v posledici oškodovančevega domnevnega nekorektnega postopanja v službi oziroma vsesplošnega nezadovoljstva z delom policistov, le dejanja ni pravilno pravno opredelilo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - namen kaznovanja
Ker je bila obtoženka v preteklosti že pravnomočno obsojena in ji je bila tedaj izrečena kazen zapora, ki se je izvršila z delom v splošno korist ter je obtoženka manj kot dve leti po izvršitvi ponovno izvršila kaznivo dejanje, v tem času pa ni napravila ničesar, da bi si uredila življenje in zase ter za sina poiskala primerno bivališče, obtoženka ni upravičila zaupanja sodišča, da bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri njej dosežen namen kaznovanja.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.