KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.
Pogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec, je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Takšno stališče je v podobnem primeru že zavzelo Vrhovno sodišče RS.
kaznivo dejanje grožnje - video posnetek kot dokaz
V razlogih sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana, pritožbeno sodišče pa se z njimi v celoti strinja in jih kot pravilne povzema.
ZPP člen 154, 154/1, 243, 244, 254. ZD člen 60, 61, 64.
primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pisna oporoka pred pričama - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - neveljavnost oporoke - napake volje - dokaz s sodnim izvedencem - več sodelujočih izvedencev - določitev izvedenca - odvzem poslovne sposobnosti - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha stranke
Utemeljen je podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev pisne oporoke pred pričama zaradi pomanjkanja zapustnikove oporočne sposobnosti.
Soočenje je namreč metoda zaslišanja in ne dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče zavrnitve dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnilo. Prav tako pa soočenje med pričo in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
V obravnavani zadevi je pravdo izgubila toženka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje, da je tožnica upravičena le do polovice pravdnih stroškov.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ustanovitev nove gospodarske družbe - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - verjeten obstoj terjatve
Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
V poravnavi so uporabljene besedne zveze "omogočiti vstop v stanovanje", "omogočiti uporabo stanovanja" in "uporaba stanovanja". Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja. Vsebina obveznosti dolžnika je na tak način jasna in določno precizirana.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odločilno dejstvo - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje ali odpadli kos plastike pripada obdolženčevemu osebnemu avtomobilu znamke Volkswagen, tip Golf IV ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v zvezi z vprašanjem ali sta policista kritičnega dne sledila obdolženčevemu vozilu ali ne in z nadalje povezanim vprašanjem ali je obdolženi kritičnega dne bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu policista sledila ter mu je zato posledično mogoče očitati storitev obravnavanih prekrškov na način, kot izhajata iz točke I. izreka izpodbijane sodbe.
ZNP-1 člen 66, 216, 216/1. ZNP člen 37, 44, 50, 54, 54/1, 56. ZVDZ člen 7, 7/2. DZ člen 295, 295/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - razlog za postavitev drugega izvedenca - razpolaganje s premoženjem - odobritev skrbnika - pravica voliti in biti voljen - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - skrbništvo
Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna.
Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja.
Delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti je ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe, zato ga ne more časovno omejiti.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
postopek za delitev stvari v solastnini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročitev vloge - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - zemljiški dolg
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so med udeleženci postopka sporna določena dejstva.
plačilo sodne takse - uspeh pravdnih strank - načelo uspeha pravdnih strank - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - namen kaznovanja
Ker je bila obtoženka v preteklosti že pravnomočno obsojena in ji je bila tedaj izrečena kazen zapora, ki se je izvršila z delom v splošno korist ter je obtoženka manj kot dve leti po izvršitvi ponovno izvršila kaznivo dejanje, v tem času pa ni napravila ničesar, da bi si uredila življenje in zase ter za sina poiskala primerno bivališče, obtoženka ni upravičila zaupanja sodišča, da bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri njej dosežen namen kaznovanja.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - identifikacija pošiljatelja sporočil - aplikacija Messenger
Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.