CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank.
Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027156
ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.
Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).
Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/2, 331, 383, 383/1. ZPP člen 99, 99/2, 137, 137/1, 274, 274/1.
insolventnost - osebni stečaj dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - pooblaščenec
Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote
Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
pravica do sodnega varstva - kršitev procesnih pravic - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.
delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - pogoji za fizično delitev solastnine - sodni cenilec
Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.
V poravnavi so uporabljene besedne zveze "omogočiti vstop v stanovanje", "omogočiti uporabo stanovanja" in "uporaba stanovanja". Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja. Vsebina obveznosti dolžnika je na tak način jasna in določno precizirana.
odvetniški stroški - nagrada za delo odvetnika - nagrada za zastopanje več oseb - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povišanje količnika
Pritožba pravilno poudarja, da se v skladu s Tar. št. 1200 za to zadevo relevantnega ZOdvT nagrada odvetnika zaradi zastopanja več oseb poveča le za postopek (oziroma za posel), ne pa tudi za posamezna opravila ali na splošno. Zato je sodišče prve stopnje to povišanje napačno upoštevalo tudi v zvezi z nagrado za zastopanje na naroku oziroma materialnimi stroški.
Zmotno je pritožbeno sklicevanje na omejitev iz 3. točke Tar. št. 1200 v zvezi z nagrado za postopek z revizijo (izrednimi pravnimi sredstvi), za katero količnik znaša 2,0 (češ da že nagrada za omenjeni postopek po Tar. št. 3300 določa/dosega količnik 2,0). Prej omenjena določba namreč ne govori, da vsota (osnovnega) količnika in vseh povišanj ne sme prekoračiti količnika 2,0, ampak da tega ne sme presegati „le“ vsota vseh povišanj (torej brez upoštevanja (osnovnega) količnika). Zato je za presojo upravičenosti povišanja nagrade zaradi zastopanja več oseb okoliščina, koliko znaša (osnovni) količnik za določen postopek, nebistvena.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-1, 342/1-2, 342/1-3.
postopek osebnega stečaja - izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - varstvo kupca - pritožba dolžnika - neutemeljen ugovor dolžnika
Določba 342. člena ZFPPIPP se nanaša na varstvo pravic kupca. Nobeno dejstvo, ki ga je navedel dolžnik v ugovoru, ni bilo v zvezi z dejstvi, ki so relevantna za uporabo te določbe zakona, na kateri temelji sklep o izročitvi plačane nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027529
OZ člen 461, 461/1, 461/2, 480, 480/1, 660, 663, 663/3. ZIZ člen 272. ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/2, 25/3. ZVPot člen 37c. ZPP člen 313, 313/2.
začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredba
Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla.
Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.
Sodišče je toženi stranki naložilo odpraviti napake v 15 dneh. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da navedenih del ne more izvršiti v tako kratkem roku. Po drugem odstavku 313. člena ZPP lahko sodišče za izpolnitev nedenarne dajatve določi daljši rok od splošnega 15 dnevnega roka. Ne glede na dolgotrajnost postopka, v katerem sta toženi stranki nasprotovali utemeljenosti tožbe tožeče stranke, je predlog prve tožene stranke za določitev daljšega roka utemeljen. Iz ugotovitev v sodbi o tem, kakšen je obseg del, ki jih je dolžna opraviti tožena stranka, da bo izpolnila obveznosti, izhaja, da ni realno pričakovati, da bi to storila v 15 dneh. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok dveh mesecev. To je tudi rok, ki ga zakon, ki ureja jamčevanje za napake v podobnem primeru kot je obravnavani, določa kot najdaljši rok za odpravo napak (drugi odstavek 25. člena ZVKSES).
temelj tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - padec na javni površini - luknje na poti - stanje poti - nedopustno ravnanje - krivdno ravnanje in opustitev - soprispevek oškodovanca - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - varna uporaba ceste
Pohodna površina zaradi obsega poškodb ni več omogočala varne uporabe in ni ustrezala standardom normalne pohodne površine.
Zaradi oškodovančeve seznanjenosti s stanjem pohodne površine je sodišče ugotovilo tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
trditveno in dokazno breme - izvedena dela po pogodbi
Trditveno in dokazno breme glede izdelave vodoodpornih sanitarnih sten je prvenstveno res na tožeči stranki. Trditveno breme glede del, ki jih tožeča stranka naj ne bi izvedla, pa je na toženi stranki.
OZ člen 921, 942. ZPrCP člen 107, 109, 111, 111/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo
Za izmikanje preiskavi alkoholiziranosti gre tudi v primeru, če je zavarovanec imel možnost, da bi o prometni nesreči in o poškodovanih oziroma uničenih stvareh obvestil policijo, pa tega ni storil, niti ni na drug način poskrbel za preizkus alkoholiziranosti.
odločitev o stroških postopka - zamudna sodba - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke (ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave) privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč jih dobi sam povrnjene.