ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/5. OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZSReg člen 8, 8/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok
Sodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka.
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj) deklaratoren.
Za zastaranje zahtevka iz petega odstavka 502. člen ZGD-1 velja splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen OZ).
nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - hospitalizacija
Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Po presoji pritožbenega sodišča očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pomanjkanje pojasnil o tem, kdaj se je v obravnavanem primeru zaključil prvi narok za glavno obravnavo, ne pomeni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti oziroma da le-ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. To nenazadnje tudi ni res. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje izrecno pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka navedbe v smeri konkretizacije škode podala na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Ker navedeno vsebuje logičen sklep, da je bilo v tem primeru narokov več (oziroma sta bila vsaj dva) in da tožeča stranka tovrstnih navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno obrazložiti, kdaj je bil prvi narok oziroma kdaj se je ta zaključil. Upoštevaje obrazložitev prvostopenjskega sodišča je jasno, da tožeča stranka navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo (kar bi glede na določilo 286. člena ZPP sicer morala storiti in ji je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve to tudi pravilno pojasnilo). Za preizkus pravilnosti ugotovitve, da so bile navedbe tožeče stranke v zvezi z odškodninskim zahtevkom prepozne, je to dovolj.
V skladu z načelom enotnosti glavne obravnave se namreč nadaljuje glavna obravnavana, saj se na več narokih opravljena glavna obravnava šteje za celoto. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnem naroku, kljub preložitvi načeloma ostanejo v veljavi. Izjemoma pa sme senat tudi v primeru, da se preloženi narok opravi pred istim senatom, skleniti, da se obravnava začne znova (prim. drugi odstavek 302. člena ZPP). Takšen sklep, ki je v praksi izredno redek, bo praviloma sprejel takrat, kadar je od prejšnjega naroka preteklo že dalj časa in so vtisi zbledeli. Ker v obravnavanem primeru tovrstni sklep ni bil sprejet, je torej jasno, da je bil dne 9. 10. 2017 izveden drugi, tj. zadnji narok za glavno obravnavo in da so posledično navedbe v zvezi s škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki, prepozne.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-1, 342/1-2, 342/1-3.
postopek osebnega stečaja - izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - varstvo kupca - pritožba dolžnika - neutemeljen ugovor dolžnika
Določba 342. člena ZFPPIPP se nanaša na varstvo pravic kupca. Nobeno dejstvo, ki ga je navedel dolžnik v ugovoru, ni bilo v zvezi z dejstvi, ki so relevantna za uporabo te določbe zakona, na kateri temelji sklep o izročitvi plačane nepremičnine kupcu.
trditveno in dokazno breme - izvedena dela po pogodbi
Trditveno in dokazno breme glede izdelave vodoodpornih sanitarnih sten je prvenstveno res na tožeči stranki. Trditveno breme glede del, ki jih tožeča stranka naj ne bi izvedla, pa je na toženi stranki.
OZ člen 921, 942. ZPrCP člen 107, 109, 111, 111/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo
Za izmikanje preiskavi alkoholiziranosti gre tudi v primeru, če je zavarovanec imel možnost, da bi o prometni nesreči in o poškodovanih oziroma uničenih stvareh obvestil policijo, pa tega ni storil, niti ni na drug način poskrbel za preizkus alkoholiziranosti.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in na drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Za vloge v elektronski obliki torej ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja. Stranka tako lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
odločitev o stroških postopka - zamudna sodba - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke (ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave) privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč jih dobi sam povrnjene.
Pogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.
pravica do sodnega varstva - kršitev procesnih pravic - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.