CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00028505
OZ člen 15, 35, 82, 82/2, 91, 116, 116/1. ZPP člen 286, 286/3, 337.
podjemna pogodba - pogodbena odškodninska obveznost - igranje košarke - prestop športnika v drug klub - registracija športnikov - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pravočasnost predloženih dokazov - pravočasnost predložitve listin - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - nedopustne pritožbene novote - razmerje z mednarodnim elementom - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - prenehanje pogodbe - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - razdor pogodbe - pogodbena kazen
Tožena stranka je glede na priporočila v zvezi s tožnikom in njegove takratne uspehe lahko realno pričakovala, da bo uspela s predlogom za njegovo registracijo pri KZS in bo tožnik za njo (uspešno) zaigral, zato je pričela s pogovori za njegov prestop. V teh pogovorih je takrat še mladoletnega tožnika zastopal kot zakoniti zastopnik njegov oče, pa tudi agent, ki je profesionalni zastopnik košarkarjev. Zato se tožnik neuspešno sklicuje na svojo neizkušenost in kršitev temeljnih načel obligacijskega prava. Določila 91. člena OZ pa v tem primeru ne pridejo v poštev, ker ni šlo za nično pogodbo zaradi nemogočega predmeta pogodbe (35. člen OZ). Predmet pogodbe namreč ni bil nemogoč, saj bi košarkarski igralec, ki bi bil registriran pri KZS, pogodbena določila lahko izpolnjeval. Da tožena stranka v kasnejših letih ni več podala vloge za registracijo tožnika, za razsojo ni relevantno, ker je pogodba prenehala po samem zakonu že, ko je KZS zavrgla vlogo tožene stranke za registracijo tožnika. Ker tožnik ni bil registriran pri KZS, ni mogel tekmovati za toženo stranko, kar pomeni, da ni mogel izpolniti svoje bistvene pogodbene zaveze. Poimenovanje v pogodbi dogovorjenega plačila kot štipendija navedenega ne spremeni. Smisel pogodbe je bil v plačilu za igranje košarke, ne pa za izobraževanje tožnika.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank.
Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027725
ZPP člen 8, 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - duševna motnja - prisilna hospitalizacija - izvedenec - pregled s strani sodnega izvedenca - prisilno zdravljenje - zdravstveno stanje - izboljšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja - poseg v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je razen ugotovitve, da nasprotna udeleženka ogroža svoje premoženje, ugotovilo tudi, da je s hojo po avtocesti ogrožala svoje življenje, pa tudi, da huje ogroža svoje zdravje, ker se zaradi absolutne odklonilnosti tako do možnosti obstoja bolezni kot do potrebe zdravljenja njeno bolezensko stanje le še poglablja, niti normalne komunikacije ni več sposobna, nezdravljene duševne bolezni pa privedejo do nereverzibilnega kronificiranega stanja in s tem osebnostnega propada. Ker sta podana kar dva od več alternativno naštetih pogojev, na pravilnost izpodbijane odločitve to, ali si pritožnica povzroča hudo premoženjsko škodo, ne vpliva.
Glede na mnenje izvedenca je bolj verjetno, da bo za dosego željenih učinkov pri nasprotni udeleženki, tako kot pri večini oseb, ki so v z njo primerljivem stanju, potrebno zdravljenje tri mesece. Če bo prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke prej, prisilno zdravljenje ne bo več potrebno, zato bo odpuščena iz nadzorovanega oddelka. Ker se s takim odpustom ne poseže v človekove pravice do svobodnega gibanja in zdravljenja ter v integriteto posameznika, se izvede brez sodnega postopka. Da zdravniki v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja pacienta ustrezno ukrepajo, potrjujejo pritožbene navedbe o dovoljenih prostih izhodih pritožnice.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - posojilna pogodba - pogodba v notarskem zapisu - delna ničnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - neobstoj pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sodna praksa - vsebina pogodbe - vsebina pogodbenih obveznosti - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja strank - volja in namen pogodbenih strank - izročitev denarja - vračilo prejetih zneskov - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - dokazovanje navideznosti pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki
V postopku je bilo (med drugim) sporno, ali je toženec v obeh posojilnih pogodbah navedel še več kot enkrat višji znesek, kot ga je izročil tožnicama. Tožnici sta (med drugim) opozarjali, da zapisana pogodbena volja ne odraža dejanske pogodbene volje, kar pomeni, da v delu nad izročenima zneskoma pogodbi ne obstajata.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pri tem ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje toženca na njegovo laičnost oziroma nevednost glede tega, da bi moral predlagati zaslišanje priče. Velja sicer načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa kršitev tega načela predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je treba izrecno uveljavljati in tudi pojasniti, kako je vplivala na sodbo (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa toženec v pritožbi ni navedel.
Ugotovitev, da je bil v posojilnih pogodbah napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, utemeljuje sklep o navideznem višjem posojilu, ki v skladu s prvim odstavkom 50. člena OZ nima učinka. Posojilni pogodbi sta navidezni glede glavnic, ki presegata posojena zneska (nad 50.000,00 EUR oziroma 20.000,00 EUR in kolikor višina mesečnih obrokov presega 417,00 EUR oziroma 167,00 EUR), in zato v tem delu neobstoječi.
Ugotovitvena tožbena zahtevka, ki jima je bilo delno ugodeno, se sicer glasita na ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb namesto pravilno na ugotovitev delne navideznosti in posledično delne neobstoječnosti (oziroma neučinkovitosti) pogodb, vendar pa je treba po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko presojati tudi ta napačno oblikovan zahtevek, saj je sodna praksa v času vložitve tožbe (10. 4. 2015) pa tudi kasneje dopuščala oziroma vsebinsko presojala zahtevke za ugotovitev ničnosti pogodbe tudi v primeru njene navideznosti.
Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in na drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Za vloge v elektronski obliki torej ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja. Stranka tako lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dokazno breme - navodila osebnega zdravnika - odločba imenovanega zdravnika
ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - pogoji za fizično delitev solastnine - sodni cenilec
Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.
pravica do sodnega varstva - kršitev procesnih pravic - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.