Četudi je predsednik senata pred sprejemom priznanja opustil poizvedovalno dolžnost kot jo določa navedena odločba Ustavnega sodišča, bi se mu dvom o tem, ali je obdolženec v okoliščinah bistveno zmanjšane prištevnosti priznal točno to kaznivo dejanje, ki je predmet obtoževanja (modaliteto kaznivega dejanja v smislu Ustavne odločbe), lahko porodil ob podaji obdolženčevega zagovora. Da ga je oškodovanec "napadel in pred tem še ni vzel zdravila", da je bil že pred kritičnim dogodkom do njega agresiven, mu grozil, večkrat je bil tepen s palico, ko mame ni bilo doma, kar izhaja iz zapisa v zapisniku o naroku za izrek kazenske sankcije. Dvom pa pomeni, da bi bilo potrebno natančnejše raziskati dejansko stanje, za kar bi bilo potrebno opraviti glavno obravnavo, zato priznanja krivde ne bi smel sprejeti.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-7, 169, 169/1, 169/2, 169/3.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - ugovor nesorazmernosti - dom dolžnika - višina terjatve
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).
Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00029257
URS člen 22.. OZ člen 5, 9, 52, 58, 239, 239/1.. ZD člen 132.. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - trenutek sklenitve pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dedovanje - univerzalna sukcesija - prehod zapuščine na dediča - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - pisna oblika - teorija realizacije - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - odločilna dejstva - dokazna ocena - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - trditvena in dokazna podlaga
Z dedovanjem, kot univerzalno sukcesijo, preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
izvenzakonska zveza - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - lastninski delež na nepremičnini - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata
Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028080
OZ člen 52. ZPP člen 337.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - rok za sklenitev pogodbe - sestavine prodajne pogodbe - kršitev pogodbe - izvenpravdni pobot - rok za plačilo kupnine - nedovoljena pritožbena novota
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je rok 10. 10. 2014, ki ga je za plačilo kupnine tožeči stranki postavila tožena stranka, zavezoval tudi tožečo stranko. Ta rok ni bil sporazumno določen med strankama, temveč je bil enostransko postavljen s strani tožene stranke. Za takšno ravnanje tožene stranke pa ni bilo nobene podlage v Pogodbi. Pogodba v drugem odstavku 5. člena določa le, da v kolikor nasprotna stranka po ponujeni ceni demo hiše ne želi prodati, jo mora po enaki ceni kupiti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, Pogodba med strankama ureja le ceno, in ne drugih pogojev nakupa/prodaje demo hiše. Zato je tožeča stranka z zavrnitvijo ponudbe tožene stranke za odkup demo hiše, sprejela le pogodbeno zavezo glede tega, da bo hišo odkupila po enaki ceni, ne pa tudi zaveze plačila kupnine do 10. 10. 2014, ker na takšen pogoj ni pristala.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).
Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vknjižbo - smrt imetnika pravice - potrdilo državnega organa - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper takšno odločitev pa zavrnilo.
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP.
Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).