subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da med tožbenim zahtevkom v zadevi II P 465/2015, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in v obravnavani zadevi obstoji subjektivna identiteta, ki se izraža v istovetnosti pravdnih strank in objektivna identiteta, saj gre za vsebinsko enak tožbeni predlog in vsebinsko enaki dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Dejstvo, da se tožbena zahtevka razlikujeta po višini, na identiteto zahtevka ne vpliva.
nesklepčnost tožbe - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o prevzemu dolga
Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj.
prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - več oškodovancev - hitrost postopanja sodišča - delegacija iz utemeljenih razlogov
V tej obsežni in zahtevni kazenski zadevi, kjer se obdolžencu očita storitev več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi bila storjena na škodo večjega števila mladoletnih oškodovank, naj odloči izkušen sodnik, ki dela na kazenskopravnem področju in ki bo zadevo lahko začel takoj reševati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - aleatornost pogodbe
Sodišče prve stopnje je namreč moralo presoditi, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe lahko vedela, da bo pokojna umrla v tako kratkem času, kar pomeni, da bi korist, ki bi jo lahko prejela po pogodbi, bila nesorazmerna s tem, kar se je zavezala nuditi.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Četudi je predsednik senata pred sprejemom priznanja opustil poizvedovalno dolžnost kot jo določa navedena odločba Ustavnega sodišča, bi se mu dvom o tem, ali je obdolženec v okoliščinah bistveno zmanjšane prištevnosti priznal točno to kaznivo dejanje, ki je predmet obtoževanja (modaliteto kaznivega dejanja v smislu Ustavne odločbe), lahko porodil ob podaji obdolženčevega zagovora. Da ga je oškodovanec "napadel in pred tem še ni vzel zdravila", da je bil že pred kritičnim dogodkom do njega agresiven, mu grozil, večkrat je bil tepen s palico, ko mame ni bilo doma, kar izhaja iz zapisa v zapisniku o naroku za izrek kazenske sankcije. Dvom pa pomeni, da bi bilo potrebno natančnejše raziskati dejansko stanje, za kar bi bilo potrebno opraviti glavno obravnavo, zato priznanja krivde ne bi smel sprejeti.
Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP.
Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - soglasje imetnika pravice - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis, je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029267
OZ člen 346, 360. ZPP člen 355, 355/1. ZD člen 208, 208/3.
terjatev do zapuščine - neupravičena obogatitev - skrb za zapustnika - pisna oporoka - nujni dediči - pravica do nujnega dednega deleža - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - pravica do pritožbe
Če nujni dediči ne zahtevajo svojega nujnega deleža, v celoti velja oporočiteljeva volja in do dedovanja nujnih dedičev ne pride, zaradi česar tudi ne odgovarjajo za zapustnikove dolgove. To pomeni, da toženk, vse dokler niso uveljavljale nujnega deleža, ni bilo mogoče obravnavati kot dedinj, ki odgovarjajo za zapustničine dolgove, oziroma je bilo mogoče kot osebo, ki odgovarja za zapustničine dolgove, šteti le tožnico kot oporočno dedinjo.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
začasna ukinitev stikov - začasen odvzem pravice do stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - sum spolne zlorabe - nujnost ukrepa - interes otroka - ogroženost otroka - obrazložitev sklepa - postopek za oceno ogroženosti otroka - kontradiktornost postopka - uporaba zakona
Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00029257
URS člen 22.. OZ člen 5, 9, 52, 58, 239, 239/1.. ZD člen 132.. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - trenutek sklenitve pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dedovanje - univerzalna sukcesija - prehod zapuščine na dediča - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - pisna oblika - teorija realizacije - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - odločilna dejstva - dokazna ocena - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - trditvena in dokazna podlaga
Z dedovanjem, kot univerzalno sukcesijo, preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).
Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.