prošnja za preložitev naroka - izostanek pravdne stranke z naroka - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - plača - dokazilo o plačilu
V drugem odstavku 115. člena ZPP določa, da se narok predloži le v primeru izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mora onemogočati prihod na narok. Toženec kot razlog za preložitev naroka ni navedel zdravstvenih razlogov, ampak je v opravičilu, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo na dan razpisanega naroka, navedel, da je službeno odsoten zaradi izrednega sestanka, ki je pomemben za obstoj njegovega poslovanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker takšnega toženčevega opravičila ni upoštevalo.
Dokazno breme za izvršena plačila terjatev iz delovnega razmerja (plače, regresi za letni dopust) je na delodajalcu, delavec niti ne more dokazati, da nečesa ni prejel, saj bi s tem dokazoval negativno dejstvo. O tem dokaznem bremenu sodišče prve stopnje toženca ni bilo dolžno poučevati, v vsakem primeru pa tega niti ni moglo storiti (po 285. členu ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo), ker se toženec naroka za glavno obravnavo ni udeležil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00027708
OZ člen 3, 82, 82/1, 82/2, 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 247, 247/3.
pogodba - odpoved pogodbe - pogodbeno razmerje - prestop športnika v drug klub - odgovornost športnega kluba - izpolnitev obveznosti - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pravna narava pogodbe - ravnanje stranke - razveza pogodbe - učinki razvezane pogodbe - razlaga pogodbe - jezikovna razlaga - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - konkludentno dejanje - igranje košarke - zamuda z izpolnitvijo - rok za plačilo obveznosti - fiksni rok - dodatni rok - volja pogodbenih strank - kršitev pogodbe - odpravnina
Ob prenehanju Pogodbe sta pravdni stranki medsebojna razmerja uredili z Odpovedjo (dogovorili sta se o pogojih prenehanja Pogodbe), na podlagi katere je bil tožnik zaradi predčasne prekinitve Pogodbe upravičen do odpravnine. Tožniku je bila ob podpisu Odpovedi izdana izpisnica, ki mu je omogočala takojšen prestop v drug košarkarski klub (z izdajo izpisnice je tožnik postal prost igralec). S sklenitvijo Odpovedi sta pogodbeni stranki izrazili voljo, da sklene tožnik za sezono 2016/2017 pogodbo o igranju košarke z drugim klubom (stranki sta tedaj soglašali, da tožnik v sezoni 2016/2017 igra za drug klub). To pa ne pomeni, da sta pogodbeni stranki za primer nepravočasnega plačila odpravnine in posledične ničnosti Odpovedi izključili možnost, da se ponovno vzpostavi pogodbeno razmerje po Pogodbi. Nasprotno, pravdni stranki sta v svojih trditvenih podlagah soglašali, da je Pogodba zaradi ničnosti Odpovedi oživela, takšen pomen besedila spornega določila omogoča tudi jezikovna razlaga. Izpovedbi pravdnih strank, da ni bil namen Odpovedi, da se tožnik vrne k tožencu, je treba presojati v luči okoliščine, da je do zamude z izpolnitvijo in posledične razveze Odpovedi prišlo v obdobju, ko je bil tožnik že zaposlen v drugem klubu. Dogovora, da tožnikovo nesodelovanje na treningih ali tekmah ne bi veljalo kot kršitev pogodbe, ni mogoče razumeti v tem smislu, da Pogodba za tožnika ni veljala (torej, da tožnik ni bil oziroma ni mogel biti toženčev igralec). Na takšen način urejeno pogodbeno razmerje, ki je bilo vzpostavljeno ex tunc od sklenitve Odpovedi dalje, ni v nasprotju z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). S tem, ko je 2. 11. 2016 sklenil pogodbo z drugim klubom, tožnik Pogodbe ni kršil, jo je pa na konkludenten način odpovedal.
razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - stvarna pristojnost - samozaposleni v kulturi
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak fizična oseba, ki je samozaposlena v kulturi, zato navedeni spor ne vsebuje subjektivnega kriterija (strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij).
delni umik predloga za izvršbo - privolitev v delni umik tožbe - pristojnost za odločanje
Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče.
nasprotna izvršba - res iudicata - zavrženje tožbe
Nasprotna izvršba je po 67. členu ZIZ pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti in učinki pravde zaradi neupravičene obogatitve in izvršilnega postopka, ki bi se vodil na podlagi pravnomočne odločitve v pravdi zaradi neupravičene obogatitve in upnik v nasprotni izvršbi sme poleg glavnice zahtevati tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti.
Ker je tožeča stranka zahtevala s predlogom za nasprotno izvršbo tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti in je takšen predlog šteti ob upoštevanju, da gre pri nasprotni izvršbi tudi za značilnosti in učinke pravde, kot tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti in ker je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo, tožeča stranka kot upnik pa se ni pritožila, je s tem odločitev glede zakonskih zamudnih obresti postala pravnomočna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka za prevoz na delo in z dela ni uporabljala službenega vozila, do leta 2006 je med pravdnima strankama celo veljala pogodba o zaposlitvi z dne 11. 4. 2004, ki je, kot je ugotovljeno iz njene vsebine, dajala pravico do uporabe službenega vozila za službene zadeve, torej ne za prihod na delo in z dela. Četudi je bila vsebina pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2006 drugačna, to ne pomeni, da je v obdobju njene veljavnosti toženka, ki je uporabljala lastno vozilo, neutemeljeno prejela plačane stroške za prevoz na delo in z dela.
Ob izostanku kaznivega dejanja oziroma ker škoda, za katero tožnica vtožuje odškodnino v tem sporu, ni bila povzročena s kaznivim dejanjem, ni podlage za uporabo daljšega zastaralnega roka iz 353. člena OZ. Upoštevaje splošni zastaralni rok za odškodninsko terjatev, določen v 352. členu OZ, je tožničina terjatev zastarala, njen zahtevek pa je neutemeljen.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 116, 117, 117/2, 137, 142, 142/8. ZST-1 člen 34, 34/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - upravičen razlog za zamudo - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - zakrivljena zamuda - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe
Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
neprerekane navedbe - trditveno in dokazno breme - ekonomski interes - posredovanje pri nakupu ali prodaji - provizija - višina provizije
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo izvajanjem tožeče stranke, da je bil ekonomski interes tožene stranke v tem, da pridobi sončno elektrarno, kar se lahko doseže z nakupom same sončne elektrarne ali pa z nakupom poslovnega deleža družbe, ki ima v lasti sončno elektrarno. Vrednost sončne elektrarne je tožena stranka sama ocenila na 2.500.000,00 EUR. Vendar ob nakupu sončne elektrarne ne bi imela drugih obveznosti, z nakupom poslovnega deleža družbe, ki ima v lasti sončno elektrarno, pa preostane še obveznost družbe do banke X. in do družbe D. Vrednost, ki jo je tožena stranka po lastni oceni pridobila, je 2.500.000,00 EUR, zato je pravilno, da se provizija odmeri od tega zneska.
SPZ člen 40, 62, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 86, 94.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - zavezovalni pravni posel - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - prevara - ponareditev listin - veljavni pravni naslov - pooblaščenec - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - falsus procurator - pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe - neupravičeno zastopanje - neobstoječ pravni posel - soglasje volj - naknadna odobritev pogodbe - publicitetni učinek - meje pravnomočnosti
SPZ v prvem in drugem odstavku 64. člena določa pogoje za pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika. Pridobitelj pridobi lastninsko pravico, čeprav ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti, mora pa izpolnjevati vse druge predpostavke za pridobitev lastninske pravice, to pomeni, da mora njegova pridobitev temeljiti predvsem na veljavnem pravnem naslovu. To pomeni, da mora biti sklenjen veljaven zavezovalni pravni posel, torej veljavna pogodba med prenosnikom (prodajalcem) in pridobiteljem (kupcem).
Pogodba, ki jo sklene falsus procurator, zavezuje neupravičeno zastopanega le v primeru, če jo ta pozneje odobri; če odobritve neupravičeno zastopanega ni, se šteje, da pogodba sploh ni bila nikoli sklenjena, zato taka (neobstoječa) pogodba ne more biti podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ki je bil v času sklepanja pogodbe zakoniti zastopnik toženca. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da njegova izpoved ne bi mogla nadomestiti ustreznih listinskih dokazov. Ko toženec zatrjuje, da je bila oprema v višini 170.000,00 EUR dobavljena in plačana, se od njega utemeljeno pričakuje predložitev ustreznih transparentnih listinskih dokazov. Dokazi, ki jih je predložil toženec, pa so, razen predloženih bančnih izpiskov, ki pa ne dokazujejo plačila računa št. 12111601, bodisi listine, ki so bile pripravljene s strani njega samega ali pa družbe, katere zakoniti zastopnik je bil tudi zakoniti zastopnik toženca, bodisi listine, pri katerih naj bi sicer sodelovale tretje osebe, vendar so ostale s strani tretjih oseb nepodpisane (npr. zapisnik z dne 3. 7. 2013, asignacijske pogodbe). Pravilno pritožba ugotavlja, da bi se lahko z zaslišanjem priče (zgolj) podkrepili oziroma razjasnili predloženi listinski dokazi. Ob podanih trditvah, ki so bile deloma nelogične, deloma pa jih je med postopkom toženec spreminjal in so tudi sicer glede na splošne življenjske izkušnje malo verjetne ter upoštevaje naravo predloženih listin toženca in odgovore družbe S. AG in R., pa to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429, 522.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja - nadaljevanje prekinjenega postopka - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe
ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 482/2.
spor o pristojnosti - personalni kriterij - javni sklad - javno pooblastilo - dodelitev sredstev - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je javni finančni sklad ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanja znanstveno – raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje. Iz namena delovanja sklada izhajajo javna pooblastila tožeče stranke. Izvedba razpisnega postopka, v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se tako vodi v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza pogodbe - zdravstveno stanje - bolezen - izguba zaupanja - nastanek nezmožnosti za delo
Če je delavec zdravstveno nezmožen za opravljanje dela, je to razlog za bolniški stalež ali morebitno ugotovitev invalidnosti, ne pa razlog, na podlagi katerega mu delovno razmerje preneha na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi (ali na kateri koli drug način). Kot okoliščina za sodno razvezo ne more biti upoštevna izguba zaupanja, ki je posledica bolezni na strani delavca, konkretno tožnika.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.
Četudi je predsednik senata pred sprejemom priznanja opustil poizvedovalno dolžnost kot jo določa navedena odločba Ustavnega sodišča, bi se mu dvom o tem, ali je obdolženec v okoliščinah bistveno zmanjšane prištevnosti priznal točno to kaznivo dejanje, ki je predmet obtoževanja (modaliteto kaznivega dejanja v smislu Ustavne odločbe), lahko porodil ob podaji obdolženčevega zagovora. Da ga je oškodovanec "napadel in pred tem še ni vzel zdravila", da je bil že pred kritičnim dogodkom do njega agresiven, mu grozil, večkrat je bil tepen s palico, ko mame ni bilo doma, kar izhaja iz zapisa v zapisniku o naroku za izrek kazenske sankcije. Dvom pa pomeni, da bi bilo potrebno natančnejše raziskati dejansko stanje, za kar bi bilo potrebno opraviti glavno obravnavo, zato priznanja krivde ne bi smel sprejeti.
zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - soglasje imetnika pravice - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis, je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vknjižbo - smrt imetnika pravice - potrdilo državnega organa - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper takšno odločitev pa zavrnilo.