razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - stvarna pristojnost - samozaposleni v kulturi
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak fizična oseba, ki je samozaposlena v kulturi, zato navedeni spor ne vsebuje subjektivnega kriterija (strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij).
Tožnica je zoper zgoraj omenjeni popravni sklep že vložila pritožbo, o kateri je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom III Cp 44/2019 z dne 21.3.2019. Ker je tako sklep postal pravnomočen, tožnica iz razloga že razsojene stvari iz 319. člena ZPP (res iudicata) predmetnega sklepa ne more ponovno izpodbijati z obravnavano pritožbo zoper sodbo. Njene pritožbene navedbe v tej smeri so zato neupoštevne.
Prvotno zdravniško potrdilo se je na podlagi ne samo skopih, ampak celo zavajočih informacij s strani same tožnice res glasilo na prepoved opravljanja dela z rokami, vendar ne gre za neresnično potrdilo v smislu zdravniške napake. Zdravnica je namreč potrdilo izdala na podlagi informacije, da delavec po vasi opravlja pridobitno delo. V takšni situaciji je, kljub potrebni zdravniški skrbnosti, pretirano pričakovanje, da bi morala izdati nekakšno konkretnejše potrdilo. Je pa po drugi strani, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, mogoče od tožnice, ki je na podlagi detektivke zalotila umazanega delavca v domačem hlevu, ko je z levo roko dvignil vedro, v katerega je prej nalil približno 2 litra vode, zahtevati večjo skrbnost v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Navedeno še posebej velja v situaciji, ko ji je že sam delavec v svojem zagovoru v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pojasnil, da ne ve, s katero roko je dvignil vedro, in da ga ni z levo, saj ga le-ta boli (slednje naj bi povedal tudi že detektivki). Neskrbna ravnanja tožnice (in detektivke) v zvezi z izredno odpovedjo zaposlitve so podrobno opisana v izpodbijani sodbi in iz njih tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče govori o pravno relevantni vzročni zvezi med ravnanjem zdravnice in tožnici nastalo škodo.
V izpostavljenih okoliščinah je pritožbeno pričakovanje, da bi morala zdravnica tožnici izdati potrdilo, ki bi podrobno opisovalo kaj (točno) sme in česa (točno) delavec ne sme opravljati, povsem pretirano in zdravničinega ravnanja zaradi tožničinih pomanjkljivih ter predvsem zavajajočih pojasnil ni mogoče obravnavati kot protipravno ravnanje.
plačilo globe - pravna oseba - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).
popolnost tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - dejanske navedbe
Vztrajati je treba pri stališču, da so vsaj splošne dejanske navedbe strank razvidne že iz same tožbe in se sklicevanje na priloge lahko nanaša le na dokaz navedb ali na natančnejše substanciranje navedb. Ni mogoče dopustiti, da se sodišču nalaga breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe razbere kaj so pravno relevantne navedbe tožnika. Ker tožeča stranka ni pojasnila v kakšnem razmerju je s toženo stranko, da od nje zahteva plačilo, je sodišče prve stopnje po predhodnem pozivu pravilno zavrglo nepopolno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027536
URS člen 14. OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
solastnina - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastnega stanovanja - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - pravica do posesti solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - izključna posest - načelo enakosti - zloraba solastninske pravice - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - uporabnina - višina uporabnine
Dejstvo, da način uporabe solastne stvari še ni določen oziroma stvar še ni bila razdeljena, narekuje zaključek, da sta obe solastnici upravičeni uživati stvar v celoti skladno s svojima idealnima deležema, saj se v nasprotnem primeru, tj. z izključno uporabo stanovanja s strani toženke, krši tožničina pravica do (so)posesti.
dokazna ocena - novo dejstvo - nov dokaz - pogoj nekrivde - nedovoljene pritožbene novote - nastanek škodnega dogodka
Stranka mora izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati do prvega naroka na glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 482/2.
spor o pristojnosti - personalni kriterij - javni sklad - javno pooblastilo - dodelitev sredstev - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je javni finančni sklad ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanja znanstveno – raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje. Iz namena delovanja sklada izhajajo javna pooblastila tožeče stranke. Izvedba razpisnega postopka, v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se tako vodi v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429, 522.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja - nadaljevanje prekinjenega postopka - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe
ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka za prevoz na delo in z dela ni uporabljala službenega vozila, do leta 2006 je med pravdnima strankama celo veljala pogodba o zaposlitvi z dne 11. 4. 2004, ki je, kot je ugotovljeno iz njene vsebine, dajala pravico do uporabe službenega vozila za službene zadeve, torej ne za prihod na delo in z dela. Četudi je bila vsebina pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2006 drugačna, to ne pomeni, da je v obdobju njene veljavnosti toženka, ki je uporabljala lastno vozilo, neutemeljeno prejela plačane stroške za prevoz na delo in z dela.
Ob izostanku kaznivega dejanja oziroma ker škoda, za katero tožnica vtožuje odškodnino v tem sporu, ni bila povzročena s kaznivim dejanjem, ni podlage za uporabo daljšega zastaralnega roka iz 353. člena OZ. Upoštevaje splošni zastaralni rok za odškodninsko terjatev, določen v 352. členu OZ, je tožničina terjatev zastarala, njen zahtevek pa je neutemeljen.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 116, 117, 117/2, 137, 142, 142/8. ZST-1 člen 34, 34/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - upravičen razlog za zamudo - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - zakrivljena zamuda - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe
Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
nasprotna izvršba - res iudicata - zavrženje tožbe
Nasprotna izvršba je po 67. členu ZIZ pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti in učinki pravde zaradi neupravičene obogatitve in izvršilnega postopka, ki bi se vodil na podlagi pravnomočne odločitve v pravdi zaradi neupravičene obogatitve in upnik v nasprotni izvršbi sme poleg glavnice zahtevati tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti.
Ker je tožeča stranka zahtevala s predlogom za nasprotno izvršbo tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti in je takšen predlog šteti ob upoštevanju, da gre pri nasprotni izvršbi tudi za značilnosti in učinke pravde, kot tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti in ker je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo, tožeča stranka kot upnik pa se ni pritožila, je s tem odločitev glede zakonskih zamudnih obresti postala pravnomočna.
SPZ člen 212, 233, 266, 266/1, 268, 269. ODZ paragraf 316, 521, 1460. ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7.
pripoznava tožbenega zahtevka - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - zloraba pravic - osebna služnost - priposestvovanje osebne služnosti - obstoj pravice - trajanje priposestvovanja - pravni naslov - priposestvovalna doba - sodna praksa - sodna praksa kot pravni vir - ustaljena sodna praksa - pravična posest - veljaven pravni naslov - konfesorna tožba
Pravna naslova za pridobitev osebnih služnosti po SPZ sta le pravni posel ali sodna odločba, priposestvovanje (pridobitev na podlagi zakona) pa ne. Skladno s prvim odstavkom 266. člena SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. To velja tudi za stvarne pravice, ki so bile do uveljavitve SPZ pridobljene na pravnih temeljih, ki jih SPZ ne pozna več (torej tudi za priposestvovanje osebnih služnosti). Glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, zakon v 269. členu SPZ določa, da se upoštevajo določbe SPZ. To pomeni, da priposestvovalna doba od 31. 12. 2002 lahko teče le za tiste stvarne pravice, ki jih je mogoče priposestvovati tudi po določbah SPZ. Ker SPZ določb o priposestvovanju osebnih služnosti nima, navedenega pravnega določila ni mogoče uporabiti v primerih, kadar se pogoji za pridobitev osebne služnosti s priposestvovanjem še niso izpolnili do dneva uveljavitve SPZ (1. 1. 2003).
Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da je izročilna pogodba, na katero se opira tožnica, vsebinsko opredelila služnost stanovanja v njeno korist kot pravico rabe dveh prostorov v stanovanjski hiši tožencev in ne kot neomejeno pravico uživanja stanovanjskega poslopja. Vtoževani prostori niso bili predmet pogodbe, saj so bili zgrajeni kasneje, kot je bila sklenjena izročilna pogodba. To pa pomeni, da tožnica zanje ni izkazala že zatrjevanega pravnega naslova svoje posesti. Pravilna pa je tudi nadaljnja ocena in ugotovitev sodišča, da pravice na njih ni mogla niti priposestvovati, ker za pridobitev pravice na tej podlagi ni izpolnjen časovni pogoj 20-letne priposestvovalne dobe.
Ni mogoče trditi, da se je mandatarjev trud izjalovil, ker le-ta ni sproti oddajal poročil (kot je določeno v pogodbi). Prav tako ne, da pravice do plačila v tem primeru ni pridobil, ker si ni z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval, da bi uresničil naročiteljev interes, saj ni vsak mesec pripravil in oddal poročila. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru pravico do plačila pridobila, ker je bilo ugotovljeno, da je v obdobju, za katerega vtožuje plačilo (tožeča stranka), delala in kaj je delala, da je pogodbene aktivnosti izvajala z namenom povečanja prodaje v podjetju, da je poročilo o tem, katera dela in posle je opravila za naročnika za namen optimiziranja postopkov prodaje in marketinga, podala najkasneje na naroku, in da rezultatov poročila - glede na pogodbeno zastavljeno časovno obdobje - niti ne bi mogla vsebovati.
dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Ker stroški izvedenca (postavljenega po uradni dolžnosti zaradi preverjanja procesne sposobnosti tožeče stranke) niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
dedovanje zaščitenih kmetij - prevzemnik zaščitene kmetije - zmanjšanje nujnega deleža - premoženjsko stanje prevzemnika kmetije - izplačilo nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prevzemnik kmetije iz lastnega premoženja nujnih deležev nujnim dedičem v skupni višini 198.807,72 EUR ni zmožen izplačati. Upoštevaje to okoliščino ter višino čistega letnega donosa kmetije, je predlogu prevzemnika zaščitene kmetije za znižanje nujnih deležev in predlogu za določitev daljšega roka izplačila utemeljeno ugodilo. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje za izplačilo nujnih deležev določiti največ 5 letni rok, ni utemeljena, saj določitev daljšega roka za izplačilo utemeljujejo tako ugotovljene socialne razmere prevzemnika kot tudi gospodarska zmožnost kmetije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo
Ravnanja, ki se očita tožnici, po stališču Vrhovnega sodišča RS ni mogoče subsumirati pod pravno pravilo prepovedi diskriminacije, pri čemer odpoved pogodbe ne pojasni, v čem naj bi bilo na veri in narodnosti temelječe neenakopravno obravnavanje delavke v zvezi z njeno razporeditvijo na delo. Ravnanje tožnice v razmerju do delavke po stališču pritožbenega sodišča ne more biti okoliščina, ki bi vplivala na znižanje dosojenega zneska denarnega povračila.
veljavnost oporoke - ustna oporoka - sporna dejstva - spor o uporabi prava - napotitev na pravdo - izredne razmere - izredne razmere pri napravi oporoke
V obravnavani zadevi bi moralo sodišče prve stopnje glede na vsebino ustne oporoke z dne 27.12.2017, v kateri je opisano slabo zdravstveno stanje zapustnika in okoliščina, da se ni mogel podpisati, med dediči, ki pridejo v poštev za dedovanje, razčistiti, ali so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, to je veljavnost ustne oporoke, in katera so ta sporna dejstva. Če so dejstva med njimi sporna, pa bi sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00027560
ZPP člen 8. ZZVZZ člen 87, 87/1.
načelo proste presoje dokazov - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - regresni zahtevek - poškodba delavca pri delu - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - padec na stopnicah
V pravdnem postopku niso predpisana dokazna pravila, pač pa velja načelo proste presoje dokazov. Zato ni mogoče določenim dokazom že vnaprej pripisati večje teže, pač pa je treba dokaze ocenjevati po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP, ki določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/2. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost delavca - nepremoženjska škoda - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka zoper toženca uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1.500,00 EUR z zatrjevanjem, da je bila kot potnica mestnega avtobusa na avtobusu verbalno napadena po tožencu, sicer šoferju avtobusa, zaradi česar je utrpela nepremoženjsko škodo v obliki prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Materialnopravna podlaga za zatrjevano odškodninsko odgovornost je podana v drugem odstavku 147. člena OZ v zvezi s 131. členom OZ, ki v prvem odstavku določa krivdno odgovornost.
SPZ člen 206, 208, 209. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3 - 3, 282.
odstop terjatve v zavarovanje - pogodbena zastavna pravica - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - stečaj odstopnika - ločitvena pravica
Pri odgovoru na vprašanje kdo ima prednost pri poplačilu odstopljene terjatve ali tožeča stranka, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ki jo lahko uveljavi zunaj sodno ali upnik, ki je ločitveno pravico pridobil v postopku izvršbe, je potrebno upoštevati posebna pravila določena v ZFPPIPP. Po teh pa na ločitveno pravico, ki jo je pridobila tožeča stranka začetek stečaja nima vpliva in je tožeči stranki ni treba prijavljati v stečajni postopek, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico medtem, ko na ločitveno pravico pridobljeno v izvršilnem postopku začetek stečajnega postopka ne vpliva le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, sicer je treba ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku.