predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno pretehtalo, da je bil toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, saj ni obsegal zakonskega minimuma dejstev in dokazov, ki bi sodišču omogočala odločanje.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da toženec ni uspel dokazati, da podpis na pogodbi z novim dobaviteljem električne energije ni njegov. Sodišče se na podlagi same pogodbe ni moglo prepričati, da podpis ni toženčev, toženec pa ni predlagal nobenih drugih dokazov (npr. izvedenca grafološke stroke, zaslišanja osebe, ki je pripravila pogodbo z novim dobaviteljem in podobno).
Po vpogledu v spis je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil sklep sodišča prve stopnje X Pg 2144/2017-53 drugo tožniku vročen s fikcijo in sicer 3. 9. 2019, petnajstdnevni pritožbeni rok pa se je iztekel 18. 9. 2019. Ker je drugo tožnik pritožbo zoper navedeni sklep s priporočeno pošto vložil 19. 9. 2019, torej po izteku pritožbenega roka, je pritožba prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
S sklepom X Pg 2144/2017-52 z dne 12. 8. 2019 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo, ki jo je drugo tožnik vložil zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019. Kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je mogoče pritožbo vložiti le zoper sklep sodišča prve stopnje. Sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, pa ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 353. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je pritožbo drugo tožnika pravilno kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3, 13, 13/1. ZDOdv člen 8, 8/1. ZPP člen 163, 163/4, 358, 358-5. OZ člen 378.
stroški pravdnega postopka - stroški odvetniškega zastopanja - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - odmera stroškov - vrednost točke - pravilna uporaba odvetniške tarife - zamudne obresti od prisojenih pravdnih stroškov
Stroške odvetniškega zastopanja je treba odmeriti z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke, ki velja v času odmere stroškov, ne pa v času, ko so bile vloge sestavljene oziroma poslane na sodišče.
Na predloženi pritožbi ni podpisa niti odvetnika niti predlagatelja, ampak le odvetnikov žig. Ker nima vseh sestavin, potrebnih za obravnavanje, pritožba ni dovoljena.
ZPP člen 151, 154.. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2.
odvetniška tarifa - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniška storitev - odmera ddv od izdatkov - plačilo pravdnih stroškov
Po določbi drugega odstavka 2. člena Odvetniške tarife so namreč odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v RS. Odvetniške stroške pa je dolžna plačati stranka. Po določbi 151. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Ker mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške (154. člen ZPP), je treba upoštevati DDV tudi od izdatkov odvetnika.
ZPP ureja pisne vloge v fizični in elektronski obliki. Pisna vloga v fizični obliki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana. Vloži se s pošiljko po pošti, z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, izroči se neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost. Vloga v elektronski obliki pa je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu. Vloži se v informacijski sistem sodstva, ki samodejno potrdi prejem vloge. Obvezna sestavina obeh vrst vlog, torej fizične in elektronske, je podpis vložnika. Čeprav je elektronski podpis enakovreden lastnoročnemu, je predviden le za vloge v elektronski obliki. Vloga v fizični obliki mora biti podpisana lastnoročno.
odločitev o pravdnih stroških - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
OT v drugem odstavku 12. člena določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno določbo je torej odločilna vrednost točke v času plačila.
Tudi iz dosedanje sodne prakse pritožbenega sodišča izhaja, da ne glede na to, da je pooblaščenec dejanje (vložitev pritožbe oziroma odgovora na pritožbo) opravil v času, ko je veljala stara vrednost točke, je za odločitev o povračilu stroškov odločilna vrednost točke v času odločitve o povrnitvi stroškov postopka.
ZPIZ-2 člen 198, 198/1, 206, 206/5, 210, 310. OZ-UPB1 člen 190, 190/1, 299, 299/1, 311, 378.
zakonske zamudne obresti - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - odkupna vrednost
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je toženec, iz katerega sfere izvira vzrok za zamudo oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od enkratnega izplačila sredstev, ki tečejo od zamude, ki nastopi po poteku 30 dni po koncu obračunskega obdobja glede na popolno zahtevo za izplačilo, dalje do dneva izplačila sredstev.
Gre za pogodbeno razmerje, zato je pravna podlaga za odločitev podana v OZ. Po splošnem pravilu iz 378. člena OZ je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Po 1. odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Skladno s 310. členom ZPIZ-2 mora toženec izplačati odkupno vrednost najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja (to je meseca), ki se določi glede na dan, ko je bila dana popolna zahteva za izplačilo.
oprostitev plačila sodne takse - popolna taksna oprostitev - obročno plačilo - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca
Toženka ne izpolnjuje pogojev iz 11. člena ZST-1 za popolno oprostitev plačila sodne takse. Do oprostitve plačila sodnih taks so upravičeni le socialno najbolj ogroženi sloji prebivalstva, kot so brezposelni, osebe z minimalnim dohodkom ipd.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2, 116.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog - dopolnitev z manjkajočimi podatki - zdravstveni razlog - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za podaljšanje roka - po elektronski pošti oddana vloga
Toženec ni zaprosil za podaljšanje roka v smislu drugega odstavka 110. člena ZPP pred potekom roka za dopolnitev predloga, kar bi lahko storil tudi po elektronski pošti, saj je na isti način zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik takoj po izpolnitvi - izjema od pravila - vrnitvena tožba - tožba lastnika za izročitev stvari v posest - dejanska oblast nad stvarjo
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve toženke, pač pa zaradi posledic dokončanja nepravdnega postopka, v katerem je tožnik postal izključni lastnik stanovanja, ki je bilo predmet tega postopka.
Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben niti razlog, zakaj se je odločil za umik tožbe, niti dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Tožnik je razbremenjen plačila stroškov pravdnega postopka ob umiku le izjemoma: če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni tožbeni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna. Zato mora on plačati pravdne stroške, razen če ne gre za izjemni primer iz 157. člena ZPP, ko ni dal niti povoda za tožbo.
Z vrnitveno tožbo se ne dokazuje lastninska pravica, temveč se zahteva vrnitev stvari v lastnikovo posest. Posest je v okviru stvarnega prava določena posebnost. Je dejanska oblast nad stvarjo, v nasprotju s pravico, ki pomeni dejansko oblast do stvari. Tožnik niti ni trdil, da mu je toženka vrnila posest, ali da bi se sporazumela o prenosu posesti nanj, npr. z izročitvijo ključev. Tožnikova naključna pridobitev posesti ne pomeni, da je toženka izpolnila zahtevek med pravdo. Če je tožnik zaradi pridobitve izključne lastninske pravice na stanovanju v drugem postopku izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje tega postopka, pa ga to tudi ne more razbremeniti plačila pravdnih stroškov toženki. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, namreč pri odločanju o stroških postopka pri umiku tožbe ni pomemben.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00027755
ZDZdr člen 39, 39/1, 44, 45, 52, 52/3.
pridržanje - pridržanje brez privolitve - pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - izdelava izvida in mnenja - prisilna privedba - vročitev vabila
Pritožba spregleda, da se določba tretjega odstavka 52. člena ZDZdr skladno s 45. členom ZDZdr smiselno uporablja v primerih, če ni možna prostovoljna izvršitev sklepa, v katerem je odločeno, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici (44. člen ZDZdr). V obravnavani zadevi pa se ne postavlja vprašanje izvrševanja izpodbijanega sklepa (privedba), zato prej citirana določba za konkretni primer ni uporabljiva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - dolgovi - likvidno stanje stranke
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, pa lahko sodišče prve stopnje skladno z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da zniža sodno takso, ali pa določi obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
Zatrjevano in ugotovljeno pravno razmerje med pritožnico in pravdnimi strankami temelji na zatrjevanem solastninskem razmerju pravdnih strank na obravnavani nepremičnini in na kršitvi predkupne pravice, ki jo imata kot solastnika vsak svojega solastninskega deleža tožnik in pritožnica na podlagi tretjega odstavka 66. člena SPZ. Vsak od solastnikov lahko uveljavlja predkupno pravico (le) v sorazmerju s svojim idealnim deležem. V položaju, ko kršitev predkupne pravice v pravdi uveljavlja le eden od več solastnikov, katerih predkupna pravica je bila kršena, izid pravde ne vpliva na materialnopravni položaj ostalih solastnikov, ki niso uveljavljali zakonite predkupne pravice oziroma zahtevali sodnega varstva. Varovanje svoje predkupne pravice, na katero se sklicuje pritožnica, torej ne zadošča za njeno vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja kršitev njegove predkupne pravice.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 41/3, 45, 45/1, 45/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada in stroški izvedenca - potni stroški - najcenejše prevozno sredstvo - višina materialnih stroškov - dejanski stroški - stroški za ogled nepremičnine - elektronska oddaja vlog
Upoštevaje določbo prvega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je izvedenec ne glede na to, ali je uporabil lasten ali javen prevoz, iz naslova potnih stroškov upravičen do povračila cene najcenejšega javnega prevoza.
Izvedenka zahtevanega povračila materialnih stroškov ni utemeljevala s skupnim zneskom dejansko nastalih stroškov, ampak z določbo tretjega odstavka 45. člena Pravilnika (pavšalno ovrednotenje stroškov). Zato je pritožbeno nasprotovanje posameznim konkretno opredeljenim stroškom za presojo utemeljenosti zahtevanega povračila materialnih stroškov nebistveno.
Materialna sodniška imuniteta je namenjena varstvu sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter zagotavljanju neoviranega dela sodne oblasti oziroma nemotenega teka sodnih postopkov.
Ob opozarjanju, da v fazi predhodnega preizkusa tožbe ni mogoče odločati o (ne)sklepčnosti ali (ne)utemeljenosti zahtevka, pritožnik prezre, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo s sklicevanjem na nedovoljenost tožbe in ne na njeno neutemeljenost. Z vsebino tožbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le toliko, da je presodilo njeno dopustnost (kajti obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe se presoja na podlagi navedb v tožbi). Ob tem se je sodišče prve stopnje neposredno oprlo na ustavno določbo o materialni sodniški imuniteti (prvi odstavek 134. člena URS) in prepričljivo pojasnilo, zakaj okoliščine konkretnega primera narekujejo uporabo te določbe.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 5, 14, 16, 16/1, 16/3, 20, 20/1, 20/2.. ZPP-UPB3 člen 112.
Uredba ES št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog
Država članica izvora pomeni namreč tisto državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog (1. točka 5. člena Uredbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00027542
OZ člen 191, 197, 355. ZPP člen 72, 454, 454/1, 454/2. ZD člen 142, 142/3, 142/4.
izločitev sodnika - prepozen predlog - narok v sporih majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - verzija - upravnik - pogodba o upravljanju - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zastaranje - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Najzgodnejši obračun stroškov se nanaša na leto 2016, zato tožbeni zahtevek, glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen 29. 12. 2017, ni zastaran. Skladno s 355. členom OZ zastaranje namreč začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
V sporih majhne vrednosti obstajajo izjeme od obligatornosti glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 454. člena ZPP), če nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. Takšne zahteve toženka ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo brez naroka na podlagi predloženih in zadostnih pisnih dokazov.
ZKP člen 383, 383/1, 506, 506/4. KZ-1 člen 62, 62/1.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - potek roka
Pri pregledu kazenske zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna dne 9. 7. 2015, je ob triletni preizkusni dobi, rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 9. 7. 2019, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne napadena sodba pravnomočna.