Nobenega dvoma ni, da je vložen predlog za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka prepozen in ga je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo.
Številni v izpodbijanem sklepu navedeni in pritožbeno neproblematizirani razlogi utemeljujejo obstoj tega pripornega razloga, ki ga je sodišče prve stopenj argumentirano oprlo na močne navezne okoliščine na tujo državo, manjko naveznih okoliščin na Republiko Slovenijo ter na predhodne obsodbe v Nemčiji in Romuniji, ki kažejo na njegovo mobilnost.
Pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.
Sicer pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi ta priča imela kakršen koli interes obdolženca po krivem obremeniti, zato s takšnimi posplošenimi in z ničemer podkrepljenimi trditvami zagovornik ne more prepričati v nasprotno, zlasti ker prvostopenjsko sodišče niti za oškodovanca ni ugotovilo, da bi imel slednji interes po krivem obremeniti obdolženca (točka 31 obrazložitve izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066731
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - konkretizacija - privolitev - mladoletna oseba
Ugotavljanje zavesti obdolženke v času izvršitve očitanega kaznivega dejanja in s tem povezana presoja vprašanja, ali je resnično ravnala zlonamerno ali morebiti v želji po varovanju največjih koristi otroka, predstavlja predmet dokazne ocene in s tem predmet obrazložitve sodne odločbe. Privolitev mladoletne osebe praviloma ne izključuje protipravnosti storilčevega ravnanja. Pomen in teža volje mladoletne osebe je upoštevana že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter stikih, zato sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri. Zlonamerno onemogočanje stikov je ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.
Povzete pritožbene navedbe, vključno z ostalimi navedbami v pritožbi pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa nikakor ne morejo omajati. Kot je prvostopno sodišče jasno navedlo v izpodbijanem sklepu, v obravnavani zadevi niso bile izpolnjene formalne procesne predpostavke za obravnavanje vloge A. A. kot obtožnega predloga. Kljub pozivom vlagateljica v danem roku svojega predloga ni dopolnila oziroma popravila tako, da bi ga lahko sodišče obravnavalo, zaradi česar je vlogo A. A. tudi utemeljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069574
KZ-1 člen 116, 116/4.
poskus umora - zakonski znaki - nizkotni nagibi - ljubosumje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Ljubosumje je bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe ter tudi nezadovoljnost zaradi uspehov ali prednosti koga, kot to določa tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil obtoženec ljubosumen. Sodišče prve stopnje sklepa na ljubosumje obtoženca na podlagi zaljubljenosti obtoženca in na podlagi izpovedbe izvedenca. Na podlagi zaljubljenosti obtoženca še ni mogoče z gotovostjo sklepati tudi na ljubosumje, saj gre za različna čustva. V primeru zaljubljenosti gre za stanje, ko prevlada čustvena navezanost z upoštevanjem le dobrih, lepih strani, navedeno pa ne more z gotovostjo kazati na ljubosumje. Tudi izpovedba izvedenca, kot jo povzema sodišče prve stopnje, zgolj dopušča možnost obstoja ljubosumja glede na druge ugotovitve izvedenca, ne predstavlja pa prepričljivega zaključka izvedenca na podlagi njegovega dela.
Obtožencu se očita, da naj bi dejanje storil iz drugih nizkotnih nagibov v smislu 4. točke 116. člena KZ-1, ki naj bi ga predstavljalo ljubosumje. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženec dejanje storil zaradi ljubosumja in s tem tudi ne zaradi drugih nizkotnih nagibov ter je posledično navedene očitke izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066005
ZKP člen 129.a, 129.a/1. KZ-1 člen 86, 86/4, 86/12. ZIKS-1 člen 12.
vikend zapor - zapor ob koncu tedna - nadomestna izvršitev kazni zapora - zavrženje predloga - spolna nedotakljivost
Sodišče prve stopnje je ureditev v 12. členu ZIKS-1 in četrtem odstavku 86. člena KZ-1 pravilno tolmačilo ter po ugotovitvi, da je bil obsojenec spoznan za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja posilstva po tretjem odstavku 170. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, torej kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, utemeljeno ni dopustilo izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066518
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 356, 356/2, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/2. URS člen 39.
žaljiva obdolžitev - razžalitev - obsodilna sodba - sprememba sodbe - oprostilna sodba - zmanjšana kriminalna količina - napačna pravna opredelitev dejanja - članek v medijih - pravica do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna ocena - pravica do svobode izražanja - žaljiva izjava - sredstvo javnega obveščanja - novinar - javna oseba - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - pravica do zasebnosti - namen zaničevanja - resna kritika dela javnih oseb
Sodišče prve stopnje, ki je obdolžencu izreklo obsodilno sodbo za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, vendar v manjšem obsegu oziroma za manjšo kriminalno količino, kot ga bremeni obtožba, ne izreče glede preostanka oprostilne sodbe, temveč samo v obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo odločitev.
Na podlagi vseh okoliščin po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče na ravni prepričanja, potrebnega za obsodilno sodbo, zaključiti, da se je obdolženec o zasebnem tožilcu žaljivo izrazil z namenom zaničevanja oziroma da je zlorabil ustavno pravico do svobode izražanja, ampak je s svojim ravnanjem predvsem zasledoval varstvo upravičenih koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066203
KZ-1 člen 86.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebne okoliščine na strani storilca
Sodišče, kot je že navedeno namreč izrečeno zaporno kazen nadomesti z zaporom ob koncu tedna le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter glede na nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. V obravnavani zadevi pa je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da okoliščine na strani obsojenca niso takšne, da bi opravičevale nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna. Zato je prvostopno sodišče predlog obsojenca tudi utemeljeno zavrnilo.
Višje sodišče ocenjuje, da kazensko sodišče nima materialne podlage iz katere bi lahko sklepalo, da se je obdolženec izognil plačilu davčnih obveznosti, dohodnine ali davkov v primeru, če ne obstoji obremenilna davčna odločba. Takšno stališče višje sodišče opira tudi na strokovni članek dr. Mihe Šepca Tax Fin Lex, maj 2018, številka 16, ko natančneje opredeljuje vezanost biti kaznivega dejanja davčne zatajitve na davčni postopek.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa izpostavilo, da je bilo moč obdolžencu doslej vročiti le eno vabilo za zaslišanje. Razlog za to je dejstvo, da obdolženec sodišču ni sporočil naslova kjer bi bil dosegljiv. Nadaljnja vabila so že glede na to dejstvo in tudi glede na nezmožnost vročanja ostalih sodnih pisanj, vnaprej obsojena na neuspeh. Sodišče prve stopnje je izpostavilo tudi obdolženčevo bivanje na neznanem naslovu v tujini in iz vseh teh okoliščin je izhajalo, ko je v točki 10 pritožbeno izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na zgoraj navedeno in ugotovljeno, katerikoli drugi milejši ukrep v tem primeru ne pride več v poštev, saj z milejšimi ukrepi zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in dokončanje tega postopka ne bi bila uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
zahteva za izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk
Poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz. Status, avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL je normativno urejen z 19. členom ZODPol, dodatno je neodvisnost in strokovnost pri preiskavah zagotovljena z zahtevo po obvezni akreditaciji NFL in dejstvom pridobitve akreditacije po standardu SIST EN IEC/ISO 17025:2017. Ne glede na navedene mehanizme zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti so ugotovitve NFL lahko predmet izpodbijanja v dokaznem postopku, vendar pritožnik ostaja na posplošeni ravni, zato tudi s temi navedbami ne more uspeti (ustaljena sodna praksa: Sodba I Ips 10656/2011-181, VSL Sodba III Kp 53384/2014, VSM Sodba II Kp 33738/2014, VSM Sklep V Kp 16412/2020, VSL Sodba in sklep X Kp 11063/2016 ter VSM Sklep V Kp 3080/2021).
Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh okoliščin, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, in pri osebnosti obdolženca zmotno zaključilo, da enkratni dogodek ne omogoča zaključka o obdolženčevi nevarnosti za cestni promet.
Večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - zaslišanje obsojenca
V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče zasliši obsojenca le, če je dosegljiv (drugi odstavek 506. člena ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podane objektivne okoliščine, ki omogočajo zaključek, da je obsojenec nedosegljiv. Po podatkih spisa obsojenec namreč dejansko prebiva v delu Ukrajine, kjer je vojna in znano je, da mednarodna pravna pomoč z vojnimi območji ne deluje. Poleg tega ni mogoče spregledati dejstva, da je obsojenec pooblastilo za zastopanje svojim zagovornikom podpisal v Sloveniji istega dne, kot je bil glede na predloženo zdravniško potrdilo na zdravljenju v bolnišnici v Ukrajini.
Zagovorniki v pritožbi izpostavljajo le vprašanje obsojenčevega sodelovanja v postopku, ne povejo pa konkretizirano, kar je bistveno, zakaj obsojenec ni plačal dolga oškodovancu. Zato je preklic pogojne obsodbe pravilen in zakonit.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065799
ZKP člen 344, 344/3, 451, 451/1, 456, 456/3, 474, 492, 492/6. KZ člen 70, 70/2, 89, 89/1, 93, 93/2.
kaznivo dejanje mladoletnika - postopek proti mladoletnikom - enoten postopek - izrek vzgojnega ukrepa - predlog za kaznovanje - sprememba obtožnega akta - vložitev obtožnice - kazenske sankcije za mladoletnike - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
ZKP ne pozna nadomeščanja obtožnih aktov. Procesni zakon ureja vložitev novega obtožnega akta, kot je to primarno pri spremembi obtožbe (tretji odstavek 344. člena ZKP) ali pri vložitvi obtožnega akta po zavrženju predloga za izrek varnostnega ukrepa (šesti odstavek 492. člena ZKP). Kazenski zakonik (KZ) v drugem odstavku 70. člena določa, da se posebne določbe, ki veljajo za mladoletne storilce kaznivih dejanj, pod pogoji, določenimi v KZ, uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki (drugi odstavek 70. člena KZ). To pomeni, da je starost storilca, ob storitvi kaznivega dejanja, nespremenljivo in odločilno dejstvo, od katerega je odvisen izrek vzgojnega ukrepa ali kazni. S potekom časa se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, ne more izreči strožja sankcija, kot je bila predpisana ob storitvi kaznivega dejanja. Po drugem odstavku 93. člena KZ pa se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik in ki je med sojenjem dopolnil enaindvajset let, izreči namesto mladoletniškega zapora zapor ali pogojna obsodba. Zakon v takem primeru dopušča izrek zapora oziroma pogojne obsodbe namesto mladoletniškega zapora (89. člen KZ), ki je predviden za kazniva dejanja, za katera je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa (prvi odstavek 89. člena KZ), vendar se tudi v takem primeru storilcu lahko odmeri kazen le do tiste mere, kot znaša največja dovoljena mera kazni mladoletniškega zapora. Sodišče ima tudi v tem primeru oportunitetno pooblastilo, da ne izrabi te možnosti in ne izreče nobene kazenske sankcije, čeprav so izpolnjeni zakonski pogoji zanjo.