KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00087585
URS člen 29. KZ-1 člen 99, 99/4. DZ člen 4, 26. ZKP člen 333, 333/6, 340, 340/2.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pouk privilegirani priči - dokaz z izvedencem - neposredno zaslišanje izvedenca - branje izvedenskega mnenja brez soglasja strank - pravica do obrambe
Na podlagi četrtega odstavka 99. člena KZ-1 se za zunajzakonsko skupnost po KZ-1 šteje, dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Na podlagi 4. člena DZ pa gre lahko za zunajzakonsko skupnost dveh oseb le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Na podlagi 26. člena DZ oseba ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njena prej sklenjena zakonska zveza ne preneha. Pod pojem zunajzakonske skupnosti ne uvrščamo kratkotrajnih ljubezenskih razmerji, prešuštvenih razmerij ali skupnosti, kjer partnerja ne živita skupaj, ne ustvarjata skupaj in zunanjemu svetu ne dajta vtisa, da živita skupaj v trajno povezani življenjski skupnosti.
Na podlagi šestega odstavka 333. člena ZKP poda izvedenec svoj izvid in mnenje na glavni obravnavi, če je pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, pa se mu lahko dovoli, da ga prebere, pisni sestavek pa se priloži zapisniku. Branje pisnega izvida in mnenja se dovoli predvsem pri zahtevnejšem in obsežnejšem izvedenstvu, pisni izvid in mnenje izvedenca pa sta sestavni del zapisnika o glavni obravnavi. Na podlagi drugega odstavka 340. člena ZKP sme senat, s soglasjem strank, odločiti, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju izvedenca oziroma njegov pisni izvid in mnenje prebereta tudi, če izvedenec ni navzoč, ne glede na to, ali je bil povabljen na glavno obravnavo ali ne.
Obdolženec pa ima vselej pravico, da se z izvedencem sooči in ga tudi zasliši, saj, če ima pravico zaslišati obremenilno pričo, mora imeti še toliko bolj pravico do zaslišanja avtorja izvedenskega mnenja, ki ga obremenjuje. Pravica obtoženca, da zahteva zaslišanje izvedenca nastane takrat, ko nastane izvedensko mnenje, zato je treba šteti, da je pravica obtoženca, da na glavni obravnavi ustno zasliši izvedenca, samostojni vidik oziroma sestavni del pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS.
ZKP člen 83, 148, 285e. URS člen 35, 36. ZNPPol člen 53.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - razumno pričakovanje zasebnosti - vstop v prostore - ekskluzija dokazov - pravica do nedotakljivosti stanovanja
Policisti so v tuj prostor vstopili brez odredbe, ob izrecnem nasprotovanju lastnice (o čemer skladno izpovejo zaslišane priče) in izven zakonsko določenih izjem, pri tem pa so v prostoru hodili vse do zadnje stene, da so lahko obtoženčevo vozilo poslikali iz vseh strani, tudi zadnje. Pri tem pa je prišlo do kršitve ustavno in konvencijsko varovane pravice do zasebnosti (35. in 36. člen Ustave RS in tudi 8. člen EKČP), ki se nanaša tudi na tovrstno garažo ob hiši, v kateri je bil parkiran avtomobil. Drži, kar navaja sodišče prve stopnje, da so policisti fotografirali le zunanjost vozila, česar pa kljub temu ni mogoče opravičiti s potrebnim pregledom prevoznih sredstev, v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP. Bistvo konkretne zadeve je namreč v tem, da so policisti fotografirali sicer dovoljeno zunanjost obtoženčevega vozila, vendar na način, da so vstopili v prostor, znotraj katerega je obtoženec razumno pričakoval zasebnost.
Pritožnik ni uspel izkazati, da se je njegovo finančno stanje po izdaji obsodilne sodbe dne 27. 2. 2025, pa do vložitve predloga za oprostitev stroškov dne 4. 4. 2025, kakorkoli poslabšalo oz. spremenilo. Do razveze z A. A. je prišlo že septembra 2024, prav tako je že meseca februarja 2025 moral odplačevati kredit, vsekakor pa je imel že takrat tudi opisane življenjske stroške za hrano in oblačila, po lastni izjavi pa ima sladkorno bolezen že od leta 2009 in je srčni bolnik od leta 2013.
ZKP člen 402, 402/3, 502, 502/1, 502c, 502c/1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - utemeljen sum - konkretna utemeljitev nevarnosti - nujnost
Način izvršitve po (v času odločanja pritožbenega sodišča že pravnomočni) obtožnici storjenega kaznivega dejanja in kasnejšega kaznivega dejanja davčne zatajitve (ravnanja obdolženca), tudi po oceni pritožbenega sodišča jasno kažejo na preračunljivost obdolženca pri ravnanju s premoženjem in s tem brez dvoma predstavljajo konkretne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je podana utemeljena, realna nevarnost, da bo obdolženi sam ali preko pooblaščencev odtujil ali obremenil njemu lastne nepremičnine, ki predstavljajo edino premoženje obdolženca, iz katerega je mogoče realno pričakovati izpolnitev zahtevka za odvzem premoženjske koristi, in s tem onemogočil ali znatno otežil izpolnitev tega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00086821
KZ-1 člen 73, 73/1. ZPP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov
Upoštevanje volje strank glede tistih vprašanj, ki so nedvomno predmet sporazuma o priznanju krivde, ne pomeni, da vsebina sporazuma omejuje odločanje sodišča o vprašanjih, ki ne smejo biti predmet sporazuma o priznanju krivde (drugi odstavek 450.b člena ZKP), ali o vprašanjih, ki bi lahko bila predmet sporazuma, pa niso (prvi odstavek 450.b člena ZKP).
Ob predpostavki, da dogovarjanje o neobveznih varnostnih ukrepih sploh ni možno, že po jezikovni razlagi prvega odstavka 450.b člena ZKP, v odločbi o odvzemu predmetov že pojmovno ne more iti za dopolnjevanje volje strank sporazuma.
Izvedenec, ki je v pogovoru z obdolžencem, ki se ni želel zagovarjati, ali s privilegirano pričo, ki o kaznivem dejanju ni želela izpovedovati, izvedel o kaznivem dejanju nekaj, česar sodišče ni moglo izvedeti, ker sta taki osebi uporabili privilegij pravne dobrote, da ne rabita izpovedovati, tega v izvedenskem mnenju ne sme povzeti, temveč mora takšne podatke ohraniti v svojem arhivu. Kljub temu pa izvedensko mnenje, če je v njem takšna izjava zapisana, ni nedovoljen dokaz, zaradi katerega bi ga bilo treba iz spisa izločiti.
uvedba preiskave - subsidiarni kazenski pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo - dokazi za utemeljen sum
Preiskava se uvede, ko je že podan utemeljen sum, da je znana oseba storila kaznivo dejanje in ne, da bi z uvedbo preiskave šele zbirali dokaze za očitke (zatrjevanja), ki jih ob odločanju za uvedbo preiskave ne podpira noben dokaz.
Subsidiarni kazenski pregon je mogoče prevzeti le za isto dejanje oziroma isti historični dogodek, glede katerega je državni tožilec zavrgel ovadbo ali odstopil od kazenskega pregona.
Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
ZKP člen 149, 166, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2.
razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - nujna preiskovalna dejanja
Ne samo, da obdolženi pred zaslišanjem zanj obremenilnih prič B. B. in C. C. ni bil seznanjen kateri priči bo preiskovalni sodnik zasliševal tekom nujnih preiskovalnih dejanj in tudi ne, da gre za obremenilni priči, ni bil seznanjen, da obstaja možnost, da prič kasneje, na glavni obravnavi ne bo mogoče več zaslišati, niti ni bil pred njunim zaslišanjem seznanjen, da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč na zaslišanjih prič, ob tem pa je ostalo nejasno kdaj oziroma ali pravočasno je sploh bil seznanjen z zaslišanjem teh njemu tedaj neznanih prič, tudi na glavni obravnavi sodišče ni spoštovalo njegove pravice do obrambe. Kot izhaja iz odgovora GPU z dne 18. 2. 2025 je namreč sodišče razpolagalo s podatkom o bivališču vsaj ene od omenjenih prič (glede druge pa bi morebiti lahko pridobilo podatke od INTERPOLA Budimpešte), pa kljub vztrajni zahtevi obrambe, niti te ni zaslišalo. V takih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da se je obdolženi zavestno odrekel navzočnosti na zaslišanju obremenilnih prič in možnosti njunega zaslišanja niti da obstajajo objektivne ovire za neposredno zaslišanje prič ter je mogoče prebrati njihove predhodno dane izpovedbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP.
Sodišče ne sme uporabiti določila petega odstavka 443. člena ZKP, če upravičeni tožilec v obtožbi zatrjuje storitev kaznivega dejanja iz okrajne pristojnosti, ne glede na to, ali sodnik ocenjuje, da je bilo izvršeno hujše kaznivo dejanje. V tem primeru mora o stvari odločiti meritorno, seveda upoštevaje prepoved prekoračitve obtožbe.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - pristranskost sodnika - kršitev pravice do obrambe - pravna stališča sodnika
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089935
Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 2, 3, 3-4. ZIKS-1 člen 28, 28/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
izvršitev kazni zapora - pogoji za izročitev tujca - zastaranje izvršitve kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje poziva na prestajanje kazni - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - osebno vročanje - nadomestna vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova - dolžnost obvestila o spremembi naslova - seznanitev s pisanjem - nedosegljivost obdolženega - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni - zadržanje zastaranja - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - potek dovoljenja - izselitev - evropski nalog za prijetje in predajo
Sodišče prve stopnje ni izrecno zapisalo, da je bil poziv na prestajanje kazni zapora obsojencu osebno vročen, temveč da šteje, da je bil obsojenec s predmetnim pozivom seznanjen. Z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj temelji na spisovno skladnih podatkih, in sicer, da je naslov za vročanje obsojencu C. edini naslov, ki je bil sodišču znan po uradno dostopnih evidencah ter da obsojenec sodišču ni sporočil spremembe naslova svojega dejanskega prebivanja. Zato je obsojencu poziv na prestajanje kazni povsem utemeljeno in upravičeno vročalo na navedeni kot edini znani naslov obsojenca. Glede na navedeno ter da je bil sicer poziv vročen obsojenčevi materi, ki pa je povratnico podpisala, torej vročitev ni odklonila in tudi morebiti ni pripomnila, da obsojenec na tem naslovu ne živi in da mu pošiljke ne bo mogla posredovati, je sodišče razumno štelo oziroma sklepalo, da je bil obsojenec s pozivom seznanjen. Dejstvo pa je tudi, da sodišče do obsojenčeve vloge z dne 9. 7. 2025 zoper poziv oziroma vročanje le-tega ni prejelo nikakršnega ugovora s strani obsojenca.
Sodišče prve stopnje je v skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sodba VSRS I Ips 30/2012 z dne 29. 8. 2013, sklep VSL V Kp 50250/2018 z dne 19. 9. 2022, sklep VSM V Kp 28989/2022 z dne 1. 12. 2022) pravilno pojasnilo, da samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče in se zato iz spisa ne izloča. Prav tako ne drži, da bi morala oškodovanka ob podaji ustne ovadbe prejeti pravni pouk, saj policija oseb, ki imajo v morebitnem sodnem postopku status privilegirane priče, ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju.
V posledici ugotovljenega se tako porajajo utemeljeni pomisleki, ali je bila odreditev vročanja sodnega pisanja po detektivu dne 15. 2. 2025 na naslov ..., sploh utemeljena in tudi dejansko uspešna, račun zanjo v višini 65,01 EUR pa upravičeno izstavljen, zato se zaključek sodišča prve stopnje, da je oškodovanec te stroške povzročil po svoji krivdi, izkaže za vprašljivega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087598
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 159, 165. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 148/4, 266, 266/2. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 41, 41/4, 106, 106/1, 106/3, 107, 107/9, 107/12, 110, 110/9. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2000) člen 1, 2. ZPrCP-F člen 30, 30/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - preizkus po uradni dolžnosti - zakonitost odredbe o pregledu - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - udeleženec cestnega prometa - zakonito pridobljen dokaz - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - odvzem krvi - prekršek - obstoj prekrška
Sodišče prve stopnje se je do navedb obdolženčevega zagovornika o nezakonitosti pridobljenih dokazov opredelilo, pri čemer pa se res ni izrecno opredelilo do navedb o tem, da obdolženec pred odreditvijo strokovnega pregleda ni bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Kljub temu smiselno očitana kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana, saj ne gre za vprašanje ugotavljanja odločilnega dejstva, ampak za pravno vprašanje, ali je bil določen dokaz pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma ali gre za dokaz, na katerega se po določbah ZP-1 sodba ne more opirati (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). Takšno presojo pa sme opraviti tudi pritožbeno sodišče, nenazadnje gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku, na katero pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1).
Policista sta ukrepala v smeri, da bi ugotovila, kdo je vozil vozilo X 11-22 in sta obdolženca klicala zgolj kot lastnika vozila, kar pomeni, da policijsko preiskovanje takrat še ni bilo osredotočeno, zoženo proti obdolžencu. Zgolj zaradi dejstva, da je obdolženec lastnik vozila z reg. št. X 11-22, še niso mogli biti podani razlogi za sum, da je ravno on v kritičnem času vozilo tudi vozil in storil kaznivo dejanje, predvsem pa to ne izhaja iz uradnega zaznamka z dne 14. 2. 2023. Osebam, ki jih ne obravnava kot osumljence, pa policija ne daje pravnega pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Glede na vse pojasnjeno dejstvo, da obdolženec pred prvim pogovorom s policistom ni bil seznanjen s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ne vpliva na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda. Slednji je bil obdolžencu kot osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu utemeljeno in zakonito odrejen na podlagi devetega odstavka 107. člena ZPrCP. Sicer pa glede odvzema krvi in drugih zdravniških dejanj, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenskih postopek, ZKP v drugem odstavku 266. člena določa, da se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje.
Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost prepovedane droge ali njenega presnovka v analiziranem vzorcu krvi ali sline.
Odločilnega pomena je, da so bili podani zakonski pogoji za odreditev strokovnega pregleda v trenutku, ko je bil strokovni pregled odrejen, torej da je bil v trenutku odreditve strokovnega prometa obdolženec osumljenec kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. To pomeni, da četudi se kasneje izkaže drugače, da prometne nesreče II. kategorije ni bilo, to na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda za nazaj ne vpliva.
Glede na način in okoliščine storitve kaznivega dejanja, ko naj bi bili storilci očitno pripravljeni na izvršitev le-tega, ko naj bi na sam kraj prišli z ustrezno opremo (uporaba maskirnih mask in rokavic, menjava obutve pred samo izvršitvijo kaznivega dejanja, iskanje trgovin z mobilnim telefonom na spletu), imeli naj bi razdeljene vloge in upoštevaje tudi obdolženčevo predhodno kaznovanost (kaznovan tako v Romuniji, kot Italiji), je presoja prvostopenjskega sodišča o obstoju ponovitvene nevarnosti povsem pravilna. Okoliščine, da ima obdolženec družino in visoke mesečne prihodke niso ostale spregledane, vendar pa je, glede na to, da so obstajale že pred storitvijo očitanega dejanja, logičen zaključek, da obdolženca ne odvrnejo od izvrševanja kaznivih dejanj, kot tudi ne vplivajo na njegovo mobilnost in begosumnost.
Prvostopenjsko sodišče se je tudi povsem ustrezno opredelilo do možnosti uporabe milejšega ukrepa (pritožbeno je predlagana varščina v višini 5.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče pritrjuje, da tak ukrep ne bi bil zadosten, saj predstavlja manj kot dve mesečni plači obdolženca in ne bi odpravil obdolženčeve begosumnosti (čemur je varščina primarno namenjena) in tudi ne ponovitvene nevarnosti, ki je prav tako podana v sferi obdolženca.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ki se kaže predvsem v številčnosti izvršenih kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni. Tako je zaključilo, da je obdolženec vztrajen, ob tem pa tudi ugotovilo, da ob predpisanih zdravilih s strani psihiatrinje zlorablja prepovedane droge ter živi neurejeno in je brez zaposlitve.
Poseg v osebno svobodo obdolženca je sorazmeren s potrebo po zagotovitvi varnosti ljudi, predvsem mladoletnih oškodovank.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pripor nujno potreben ukrep ter milejši ukrepi ne bi bili uspešni, saj noben milejši ukrep ne zagotavlja stalnega nadzora in posledično ne bi zagotovil, da obdolženi na prostosti dejanja ne bi ponovil. Na navedeno prepričljivo kaže obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju raznovrstnih kaznivih dejanj ter uživanje prepovedanih drog. Obdolžencu ni za zaupati, da milejših ukrepov ne bi zlorabil in nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
razveljavitev sklepa - ustavitev kazenskega postopka - fikcija umika predloga - navzočnost oškodovanca - neupravičen izostanek z naroka - pravilnost vročitve - podpis na vročilnici - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
V kolikor se izkaže, da podpis na povratnici dejansko ni oškodovančev oziroma v primeru, da sodišče prve stopnje ne bo moglo brez dvoma zaključiti, da je oškodovanec podpisnik izpostavljene povratnice, bo moralo vnovič razpisati glavno obravnavo.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je podan utemeljen sum, da sta A. A. in B.B. (skupaj z neznanima sostorilcema) izvršila kazniva dejanja, in to na načina, kakor izhajata iz točk 1 ter 2 tenorja obtožnice. Tako ugotovljenega dokaznega standarda ne omaje dejstvo, da ni bila najdena baterijska naprava za rezanje kabelskih vodnikov, katero je imel po besedah C. C. v rokah storilec v rdečem. Do sedaj zbrano gradivo vsekakor potrjuje utemeljen sum, upoštevaje tudi, da sta bila oba obdolženca zalotena neposredno po kaznivem dejanju, na kraju pa so bile najdene delavske rokavice, kar kaže na pripravo na izvršitev kaznivega dejanja. Še dodatno utemeljen sum utrjuje okoliščina, da se sledovi obuvala, najdenih na kraju, po splošnih karakteristikah ujemajo z obuvali NIKE Airmax št. 43, ki so bili zaseženi B. B. Zagovornik A. A. tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo dokazni standard in da se ga zato ne da preskusiti, zatrjevane kršitve v zvezi s tem pa niso podane.