vpis v sodni register – sprememba družbene pogodbe – začetek veljavnosti spremembe družbene pogodbe – napoved izpodbijanja skupščinskega sklepa - umik tožbe na ničnost sklepov skupščine – predkupna pravica deleža v družbi
Sprememba družbene pogodbe učinkuje z vpisom v sodni register, saj zakon začetka veljavnosti ne veže na pravnomočnost sklepa o vpisu, pač pa na dejstvo samega vpisa v sodni register.
Dejstvo, da je pritožnik napovedal izpodbijanje skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe, samo po sebi ne pomeni, da sklep ni veljavno sprejet. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da že napoved izpodbijanja zadrži učinkovanje skupščinskega sklepa gospodarske družbe, kar pa ni namen določb statusnega prava o napovedi izpodbijanja skupščinskih sklepov. Učinkovanje skupščinskega sklepa zadrži začasna odredba sodišča in se razveljavi z odločbo sodišča, ne pa zgolj napovedano izpodbijanje skupščinskega sklepa kot to zmotno meni pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
Zaradi okoliščine, da ima predlagatelj – družbenik nasprotnega udeleženca, kot član uprav hčerinske družbe vse možnosti, da v tej vlogi pridobi zahtevane informacije, oziroma da z njimi že razpolaga, družbeniku ni mogoče odreči pravice, ki mu jo dajeta 512. čl. in 513. čl. ZGD-1. Razlogi za zavrnitev zahteve za vpogled in informacije so določeni taksativno in jih ni mogoče širiti na druge primere izven okvira iz 2. odstavka 512. čl. ZGD-1.
Zgolj zaradi različnih vlog, v katerih ima družbenik možnost pridobivati informacije, ki jih s predlogom zahteva, ni izkazan sum zlorabe pravice iz 513. čl. ZGD-1.
Pravice družbenika do vpogleda in informacij nikakor ne smejo biti okrnjene ali ogrožene zaradi drugih vlog v družbi ali z njo povezanih družbah, v katerih morda še nastopa. Okoliščina, da predlagatelj z določenim informacijami, ki jih v tem postopku zahteva, kot član uprave odvisne družbe nasprotnega udeleženca že razpolaga (ali bi moral razpolagati), je torej nerelevantna.
odškodninska tožba proti tretjim osebam – aktivna legitimacija - samostojna škoda družbenika – refleksna škoda
V skladu s 1. odstavkom 264. člena ZGD-1 tožeča stranka nima aktivne legitimacije za refleksno škodo, imela pa bi aktivno legitimacijo za samostojno škodo, ki bi ji nastala poleg škode, ki je nastala družbi.
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061915
ZGD-1 člen 8, 545, 545/1, 547. OZ člen 433. ZMZPP člen 2, 12, 12/1, 12/2, 17.
koncern – obvladujoča družba - kvalificirani dejanski koncern - prevzem premoženjske celote - ugotavljanje vsebine tujega prava - uporaba prava glede pravnega položaja pravne osebe – teorija inkorporacije – navezne okoliščine – kriterij najtesnejše zveze
ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 21, 21/1, 23, 23/2.
firma družbe - fantazijski dodatek - načelo izključnosti firme - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Čeprav je kartica TLS sestavljena iz začetnic besed, ki označujejo dejavnost družbe (transport, logistika in skladiščenje oziroma storitve), pa sama kratica ni generični pojem, zato lahko predstavlja fantazijski dodatek kot dodatno sestavino firme iz 13. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058446
ZPP člen 80, 139/3, 141, 142, 337/1. ZGD člen 7/1. ZOR člen 85, 454.
časovni zamik med izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo in obrazloženo sodbo – neaktivnost sodišča – relativna bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – vročanje vabila na narok za glavno obravnavo – fikcija vročitve – sprememba pravne subjektivitete – izbris s.p. iz poslovnega registra – pravica do izjave – prodajna pogodba – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Daljši časovni zamik med zadnjim narokom za glavno obravnavo (oktober 2002) in dnem izdaje obrazložene sodbe (november 2009) ni posledica neaktivnosti sodišča prve stopnje, temveč procesnih zapletov v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo. Zaradi pritožb tožene stranke zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, oziroma zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno, je bil predmetni spis kar trikrat predložen v reševanje pritožbenemu sodišču. Od zadnjega sklepa pritožbenega sodišča (25.3.2009) do izdaje obrazložene sodbe (23.11.2009) je tako minilo osem mesecev, in ne sedem let, kot to neutemeljeno očita pritožba. Pritožbeno sodišče v ravnanju sodišča prve stopnje tako ni zasledilo nezakonitosti.
Sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas paziti, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in da je pravdno sposobna, z ukinitvijo dejavnosti in izbrisom iz Poslovnega registra pa se pravna subjektiviteta tožene stranke ni spremenila, saj je samostojni podjetnik, skladno z določbo 7. odstavka 1. člena ZGD, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.
Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - prenos obveznosti – odgovornost za dolgove samostojnega podjetnika
Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo pomeni le prenehanje poslovanja fizične osebe kot samostojnega podjetnika, za pravno osebo pa zagotovitev stvarnega vložka. Kljub spremembi položaja podjetniška premoženja je za obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale pred prenehanjem le-tega, ostala v veljavi odgovornost samega podjetnika kot fizične osebe, torej dolžnika
Na podlagi prenosa podjetja v družbo le-ta tudi ni postala pravni naslednik samostojnega podjetnika, saj ni prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo. Tedaj veljavni ZGD (materialnega) statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo sploh ni poznal.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
2. odstavek 636. člena ZGD-1 v zvezi s 592. členom ZGD-1 govori o nezapadlih, negotovih in pogojnih terjatvah, ki torej ob nastopu pravnih posledic delitve glede na naravo teh terjatev še ne obstajajo in niso iztožljive. Za te terjatve ne velja režim solidarne odgovornosti vseh pri delitvi udeleženih družb iz 1. odstavka 636. člena ZGD-1, pač pa zanje odgovarja le tista družba, na katero je taka terjatev prenešena. Prav zato, ker je višina jamstvenih sredstev za poplačilo upnika v taki situaciji lahko nižja od sredstev (prenosne) družbe pred delitvijo, zakon zaradi delitve določa domnevo ogroženosti izpolnitve upnikove terjatve.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
ZGD-1 člen 183, 183/2, 332, 332/1, 332/3, 394. ZZavar člen 46.
izpodbijanje sklepov skupščine – sprememba statuta – pravni interes članov družbe na izpodbijanje sklepov skupščine
V primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, bi bila ta upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSC0002608
ZIZ člen 42, 42/3. ZGD člen 416, 417. ZGD-1 člen 481, 482. OZ člen 14, 55, 55/1, 73, 73/1, 75. ZN člen 48.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - odgovornost za obveznosti družbe - prenos poslovnega deleža - oblika notarskega zapisa - oblika pooblastila - ničnost pooblastila - ničnost pogodbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Določba II. odst. 42. čl. ZIZ se smiselno uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. V primeru napačnega vročanja je potrebno potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti, saj sodna odločba ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva.
Pogodba o prenosu poslovnega deleža, sklenjena po pooblaščencu v obliki notarskega zapisa, pri čemer pooblastilo za njeno sklenitev ni v obliki notarskega zapisa, je nična,v kolikor ni izkazana kasnejša odobritev pooblastila s strani zastopane stranke. Vprašanje ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža je v izvršilnem postopku mogoče reševati kot predhodno vprašanje.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.