Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
ZPod člen 145, 145b, 145, 145b, 145, 145b. KZ člen 244, 244/1.
zloraba položaja - prenos poslovnega kapitala - oškodovanje družbenega premoženja
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo Okrožnega sodišča, s katero so bili obtoženci oproščeni obtožbe v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I ter kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po členu 244/II in I v zvezi s členom 27 KZ. Upravičeno namreč okrožni državni tožilec opozarja na to, da se določilo člena 145 b Zakona o podjetjih nanaša izključno le na primere podjetij v sestavljenih oblikah, kot je to razvidno iz naslova V a poglavja navedenega zakona "spremembo oblike organiziranja sestavljenih oblik". V danem primeru pa ni šlo za podjetje iz tako imenovanih sestavljenih oblik. Tako je nedvomno moč zaključiti, da pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada s strani obravnavnih pravnih oseb ni šlo za prepojitev, razdelitev, spojitev podjetij in podobno. V konkretnem primeru je šlo za pravne osebe, ki statusno niso bile povezane. Pri tem ni prezreti odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.7.1993, iz katere je razvidno, da je prenos družbenega kapitala med subjekti v družbeni lastnini dopusten, v kolikor je kavza v koncentraciji družbenega kapitala, pri čemer pa še nadaljuje, da je drugi pogoj kapitalska povezava znotraj sestavljenih organizacij, ki jih določa V a poglavje Zakona o podjetjih. Prav tako pa nadalje okrožni državni tožilec opravičeno opozarja, da so ves čas in tudi v času storitve obravnavanega dejanja veljala določena pravila poslovanja z družbenimi sredstvi, ter da razpolaganje z njimi ni smelo potekati v nasprotju z načeli poslovne vestnosti in poštenja dobrega gospodarja.
ZIP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZGD člen 6, 580, 580/6, 6, 580, 580/6.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil izterjavo s tem, da bo svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Ob tem da iz kreditne pogodbe, sklenjene med upnikom in družbo X d.o.o. izhaja, da je omenjena družba pri upniku najela kredit, da iz pravnomočnega sklepa o izvršbi izhaja, da je upnik od predmetne družbe neuspešno izterjeval znesek kredita, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo X d.o.o. izhaja, da je dolžnik njen edini družbenik in ustanovitelj in da ta omenjene družbe ni dokapitaliziral v zakonskem roku, nadalje, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo Y d.o.o. izhaja, da je ustanoviteljica te družbe dolžnikova žena, zakoniti zastopnik v tej družbi pa tudi dolžnik, da je bila ta družba ustanovljena tri dni po tem, ko je upnik z družbo X d.o.o. sklenil že omenjeno kreditno pogodbo, da se je Y d.o.o.
dokapitalizirala in da je imela ob ustanovitvi registrirano podobno dejavnost kot X d.o.o. se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom, da je v konkretnem primeru izkazana verjetnost obstoja osebne odgovornosti dolžnika kot družbenika X d.o.o. za obveznosti te družbe in torej verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnika.
Obremenitev dolžnikove nepremičnine pa z verjetnostjo izkazuje nevarnost, da bo dolžnik s svojimi ravnanji onemogočil ali precej otežil uveljavitev upnikove terjatve.
ZGD člen 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456, 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456. ZIZ člen 272, 272.
ničnost sklepov družbe z omejeno odgovornostjo - začasna odredba - prepoved vpisa sklepov v sodni register
Tožba družbenika d.o.o. na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine d.o.o.je smiselno tožba po 1. odst. 362. čl. ZGD.
Sprejem ne nenajavljenih sklepov na skupščini družbe je kršitev z zakonom in družbeno pogodbo določene oblike sklica skupščine. Ni pa tak sklep ničen, ker so bili na skupščini prisotni vsi družbeniki.
Morali nasprotuje sklep skupščine zaradi svoje vsebine, ne zaradi načina sprejetja. Nemoralnost sklepa je pravni standard, ki ga mora stranka, ki ničnost uveljavlja, zapolniti s konkretnimi dejstvi.
Razpravljanje o težko nadomestljivi škodi, kot predpostavki za začasno odredbo, je ob odsotnosti izkaza terjatve odveč.
Ob navedeni trditveni podlagi spora na zatrjevano pravno podlago sodišče ni vezano. Če bo sodišče ugotovilo, da je tožena pravni naslednik po določbah ZZD bo ocenilo ali je bila sklenjena med strankama pogodba o naročilu.
organi delniške družbe - uprava - vodenje poslov in odločanje - predstavljanje in zastopanje
Kogentno je pravilo, da ima vsak član uprave pri sprejemanju odločitev iz njene pristojnosti en glas. Statut ne more določiti drugače. Pri zastopanju družbe pa je stvar drugačna. Zakon predpostavlja kolektivno zastopstvo, vendar skupno zastopstvo ni obvezno in velja le, če statut družbe ne določa drugače Statut lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni le posamezni člani uprave.
pravice družbenikov - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Zahtevek na informacijo in vpogled ni dovolj določen, če družbenik ne pojasni namena uveljavljane pravice (če npr. ne navede, da mu je onemogočeno odločanje ali izvajanje kakršnekoli njegove pravice v družbi) oz. če ne navede (jasno), o kakšnem vprašanju želi dobiti podatke.
ZPP (1977) člen 212, 212. ZGD člen 371, 371. ZPPSL člen 1/3, 1/3.
prenehanje družbe - redno prenehanje - razlog - prekinitev in mirovanje postopka
Pri prostovoljni likvidaciji, ki se vodi po določilih 371. čl. ZGD in naslednjih, sodišče ne prekine pravdnega postopka, ker pri tej likvidaciji ne nastopijo pravne posledice na delu likvidacije, kot po določilih ZPPSL.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - statusno pravo
VSL01499
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 17, 262, 262/1, 516, 524, 17, 262, 262/1, 516, 524. ZGD člen 12, 13, 12, 13.
označba stranke - prenumerandni kup - firma - nedovoljene pritožbene novote
Nepopolna označba stranke, ki vsebuje bistveno sestavino firme in sedež, ne pa dodatnih sestavin, ni opustitev, ki bi vplivala na jasno razpoznavnost tožene stranke, kot subjekta materialno pravne obveznosti.
Prenumerandni kup pomeni, da mora kupec plačati kupnino ob sklenitvi pogodbe in pred izročitvijo blaga.
Materialno pravni ugovori, podani v pritožbi, so nedovoljene pritožbene novote.
Neutemeljen je zahtevek za overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi zoper prodajalca stanovanja, katerega lastnik je po Zakonu o zavodih nekdo drug in je za nepremičnine obstojala prepoved odsvojitve po 4. odst. 65. čl. Zakona o zavodih, saj bi sodišče z drugačno odločitvijo dalo podporo kršitvi kogentnega predpisa.
Sklep skupščine ni nemoralen oz. nasproten javnemu redu, če je upoštevan dogovor, ki je bil sklenjen zato, da bi se odpravilo prejšnje nezakonito stanje.
Temeljno načelo firmskega prava, to je načelo distinkcije oziroma izključnosti, ne pomeni samo, da dve firmi ne smeta biti enaki, ampak tudi, da morata biti tako različni, da med njima ne more priti do zamenjave.
V firmi je posebej pomembna dodatna sestavina, to je fantazijski dodatek. Zaznava, ki jo pri kupcu vzbudi fantazijska sestavina, ki firmo najbolj karakterizira in individualizira, je namreč za kupca odločilna.
Za razlikovanje firm na trgu je potrebno upoštevati dojemanje povprečnega potrošnika, za katerega je lahko ravno posamezna sestavina firme (fantazijski dodatek) merodajna za presojo celotnega vtisa, ali gre za podobni firmi.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
ZGD v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku določa posebno obliko pravnega nasledstva (s prevzemom obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe s strani družbenikov, torej s spremembo (sukcesijo) v materialnem in procesnopravnem razmerju) samo na pasivni (zaradi varstva interesov upnikov), ne pa tudi na aktivni strani.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.