Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva.
sodni register - preoblikovanje družbe - vpis v register
Društvo z omejeno odgovornostjo v katero se je preoblikovala delniška družba obstaja od vpisa v register, šele z vpisom postanejo delnice poslovni deleži (čl. 544 ZGD). Do vpisa preoblikovanja v register so delnice vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
samostojni podjetnik - firma - odgovornost za delovne obveznosti - sprememba firme - dodatne sestavine
Dolžnik v tem postopku je samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, na to njegovo odgovornost pa ne vpliva sprememba fantazijskega dodatka firme samostojnega podjetnika, ki se sedaj glasi "A. ..., S. L. s.p.", zato so neutemeljene ugovorne navedbe, da "agencija za zaposlovanje" (ki torej ni agencija v smislu določb Zakona o upravi) ni odgovorna za dolgove "Prokurista", saj gre nedvomno še vedno za isto fizično osebo - S. L..
nepopolna vloga - stranka - sposobnost biti stranka - označba stranke - samostojni podjetnik - firma
Firma samostojnega podjetnika mora obvezno vsebovati podjetnikovo ime in priimek ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika ("s.p."). Takšna označba samostojnega podjetnika je v pravnem prometu obvezna, medtem ko fantazijski dodatek firme (v konkretnem primeru je upnik označil dolžnika samo s tem delom firme) ni obvezen (prim. 13. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 72. čl. ZGD), zato označba stranke samo s fantazijskim dodatkom firme ne zadošča za popolnost vloge v smislu 2. odst. 105. čl. ZPP.
ZGD člen 362, 362/1, 364, 364/1, 362, 362/1, 364, 364/1. ZPP člen 181, 182/2, 274, 274/1, 181, 182/2, 274, 274/1.
ničnost sklepov skupščine - pravni interes
Ker je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave razveljavila vse sklepe skupščine, glede katerih tožeča stranka zahteva, naj se ugotovi njihova ničnost, je s tem vzpostavila pravno pravilno stanje.
Z razveljavitvijo skupčinskih sklepov je pravni interes tožeče stranke za ugotovitev njihove ničnosti odpadel.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor dolžnika - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.
Ker ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe.
Zaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
O podlagi obogatitvenega zahtevka bi bilo tako moč (posredno) sklepati (le) na podlagi ugotovitev revizijskega poročila o ugotovljenem oškodovanju družbenega premoženja (ob smiselni uporabi 247. čl. ZZD), do katerega naj bi prišlo zaradi prevzema dela tehnično komercialnih funkcij, poslovnih funkcij in učinkov.
Revizijski postopek tedaj ni bil namenjen preverjanju, ali je podan utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, temveč (med drugim) strokovnemu ugotavljanju (ocenjevanju) obstoja in višine tega oškodovanja. Le takšni ugotovitvi je tudi moč pripisati dokazno moč iz 2. odst. 230. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru pa je pooblaščeni delavec, potem ko je revizijski postopek opravil, podal oceno, da je podan (le) utemeljeni sum oz. domneva, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja v vtoževani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01358
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPP člen 76, 205, 76, 205.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje opravljanja dejavnosti
Izvršba v konkretnem primeru teče že vseskozi proti F. Š., ne pa proti obratovalnici F. Š., čeprav je bil dolžnik označen skupaj s fantazijskim imenom obratovalnice. Če pa ni razloga za prekinitev postopka, tudi ni podlage za odločanje o nadaljevanju (neprekinjenega) postopka, o čemer je sodišče odločilo v izreku izpodbijanega sklepa.
Če je zahtevek po 6.čl. ZGD pravnomočno zavrnjen zoper eno izmed družb, v kateri je stranka kapitalsko udeležena, se učinki pravnomočnosti ne raztezajo na tožbo iz istovrstne podlage, vloženo zoper stranko.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580, 580/2, 580/5. ZPPSL člen 15, 274, 15, 274. ZFPPod člen 29, 38, 29, 38.
začetek stečajnega postopka
Glede na to, da v skladu z ZFPPod že teče postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra iz razloga, ker se ni uskladila v zakonsko določenem roku z določbami ZGD, nov postopek ni mogoč. Ker že teče postopek, se o istem zahtevku med istimi strankami ne more začeti nov postopek (primerjaj 274. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zaradi tega je predlog za uvedbo stečajnega postopka, ki ga je vložil dolžnik, nedopusten, saj v konkretnem primeru zoper gospodarsko družbo P. d.o.o. že teče postopek, ki je bil začet po uradni dolžnosti in ki ima enako kot stečajni postopek za pravno posledico izbris družbe iz sodnega registra.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.