izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje. Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.
ZGD člen 12, 27, 558a, 12, 27, 558a. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1.
preoblikovanje družbe - sprememba firme - statusne spremembe
Pri dolžniku je prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala, vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E....". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E.... d.o.o., prej E.... d.n.o.
sodno varstvo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Res morajo biti za priznanje sodnega varstva družbenikov za vpogled v poslovno dokumentacijo družbe izpolnjene predpostavke, ki jih navaja pritožnica. Podana mora biti zahteva družbenika poslovodji družbe, da tako zahtevo poslovodja zavrne in da so o zavrnitvi zahteve na predlog družbenika odločali ostali družbeniki (447. člen ZGD in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr.št. III Ips 30/2000). Ker je poslovodja družbe Alojz Unetič predlagatelju zavrnil vpogled poslovne dokumentacije v primernem času, v družbi pa ima večinski poslovni delež, bi o utemeljenosti svojega ravnanja kot poslovodje moral po stališču pritožnika odločati Alojz Unetič ponovno kot družbenik. Ker je njegovo stališče do obravnavanega primera vpogleda dokumentacije dovolj jasno izraženo, je odveč zahteva po dokončnem odločanju preostalih družbenikov. Edini preostali družbenik (poleg predlagatelja) je, kot je bilo že povedano, poslovodja družbe Unetič. Ni namreč logično pričakovati, da bo svojo odločitev, sicer v drugačnem svojstvu (kot družbenik in ne kot poslovodja), spremenil. Glede na opisano specifično situacijo ni utemeljen pritožbeni očitek, da ni podana predpostavka za sodno varstvo pravice do informiranja predlagatelja kot družbenika, ker o zahtevi niso odločali družbeniki.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3, 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZSReg člen 8, 8. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo
Da dolžnik dokaže, da ni družbenik družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, čeprav tak njegov status izhaja iz sodnega registra, mora predložiti ustrezno popolno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL49443
ZGD člen 437, 437/5, 437, 437/5.
izstop iz družbe - prenehanje poslovnega deleža - vračilo - oblikovalni zahtevek - učinek
Šele prenehanje statusa družbenika (1. odst. 437. čl. ZGD) pa tožeči stranki daje upravičenje do terjatve v razmerju do družbe v višini tržne vrednosti bivšega deleža v času izstopa (prej 4. odst. 437. čl. ZGD, sedaj veljavni 5. odst. 437. čl. ZGD).
statusno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSL49445
ZNP člen 37, 37. Zpre člen 3, 74, 74, 74/1, 3, 74, 74, 74/1.
aktivna legitimacija - revizija
Omejitev procesne legitimacije delničarjev za vložitev predloga za imenovanje izrednega revizorja, zaradi izredne revizije letnega poročila temelji na obsegu deleža, ki ga morajo njihove delnice predstavljati v osnovnem kapitalu delniške družbe, pri kateri naj bi se opravila izredna revizija. Za sodno uveljavljanje tega zahtevka so torej legitimirani delničarji, katerih delnice znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala, ali nominalni znesek 100 miljonov tolarjev (1. ods. 74. člena ZPre). To pravilo pa je zajeto tudi v preostalih omejitvah v zvezi s procesno legitimacijo , ki so predpisane v 3. odst. 74. člena ZPre. To pomeni, da imajo procesno legitimacijo za vložitev predloga za izredno revizijo tisti delničarji, ki so dokazali, da so bili imetniki delnic v obsegu ene desetine osnovnega kapitala, tri mesece pred zasedanjem skupščine, na kateri je bilo izpodbijano letno poročilo. Prav tako pa morajo deponirati delnice v tem obsegu pri klirinško depotni družbi in z njimi v tem obsegu ne smejo razpolagati do odločbe o predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL48411
ZGD člen 395, 413, 395, 413. ZFPPod člen 27, 27.
izvršilni postopek - izstop iz družbe
Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ni pravni naslednik družbe, ki j bila izbrisana iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Družbeniku preneha status družbenika z dnevom pravnomočnost sodbe o izstopu iz družbe
Pravica do izpodbijanja sklepov skupščine je članska pravica delničarja (poleg ostalih članskih pravic: aktivna in pasivna volilna pravica, pravica nadzorstva nad poslovanjem družbe, pravica do informacij). Članske pravice pa delničar lahko uresničuje, ko in dokler ta status delničarja ima (primerjaj 1. odst. 364. čl. ZGD - vsak delničar lahko s tožbo izpodbija sklep skupščine). V tem smislu je zato članska pravica subjektivna pravica delničarja (kot imetnika delnice, iz katere sicer črpa to pravico), ki ni prenosljiva. Članske pravice torej delničar lahko uresničuje šele od trenutka pridobitve delnice.
Dejstvo, da naj bi bil sporni mikročitalec last S. P. kot fizične osebe, ne vpiva na obstoj poslovnega razmerja nastalega med tožečo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom in toženo stranko, oz. na aktivno legitimacijo tožeče stranke, ki je v vsakem primeru (s statusom samostojnega podjetnika posameznika ali pa brez njega) fizična oseba.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 37/1, 37/2, 27, 27/4, 37, 37/1, 37/2.
prehod obveznosti
Na družbenike preidejo vse obveznosti izbrisane družbe, ki jih je ta imela do upnikov v trenutku njenega izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti v skrajšanem postopku.
Glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register.
ZGD člen 416, 416/3, 416, 416/3. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2, 8, 8/1, 8/2.
sklep o izvršbi - ugovor - odgovornost - odsvojitev poslovnega deleža - učinek
Za odsvojitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 416. člena ZGD). Te pogodbe dolžnik ni predložil, obstoja te pogodbe pa zaradi posebne oblike, ki je potrebna za veljavnost te pogodbe, dolžnik tudi ne more dokazovati s pričami. Tudi če bi dolžnik predložil pogodbo v obliki notarskega zapisa, glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo (drugi in prvi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru; Ur.l. RS 13/94) sprememba družbenika nasproti upniku kot tretji osebi ne bi imela učinka, saj nasproti tretjim osebam sprememba družbenika lahko učinkuje šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/3, 81, 139, 139/3, 76, 76/3, 81, 139, 139/3.
stranka postopka - sposobnost biti stranka - stranka - vročanje
Kot "vsi posli" v smislu 2. odst. 31. člena ZGD so mišljeni posli prometa blaga in storitev, ne pa tudi procesna dejanja, zato podružnica načeloma ne more biti stranka v postopku, razen če ji je lastnost stranke z učinkom v določenem postopku posebej priznana po določbah 3. odst. 76. čl. ZPP. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje očitno dopuščalo, da se postopka udeležuje oseba, ki ne more biti stranka v postopku (poslovna enota), glede na to pa bi moralo tudi pisanja vročati tistemu, ki je ves čas postopka nastopal kot stranka.
stranka postopka - obstoj stranke - izbris iz sodnega registra - sedež - prekinitev postopka - postopek
Ker so bila še pred izbrisom dolžnika opravljena vsa pritožbena procesna dejanja, je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi 2. odst. 207. čl. ZPP kljub prekinitvi lahko izdalo odločbo. Sprememba sedeža družbe še ne pomeni prenehanja družbe, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik kot pravni subjekt ne obstaja več, pravno zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47632
ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 27, 27/4, 37.
izvršba - izbris iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pasivna legitimacija
Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Zaradi izbrisa družbe prekinjeni postopek se tako nadaljuje, ko ga prevzamejo pravni nasledniki družbe.
družba z omejeno odgovornostjo - prekinitev postopka - posledica - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Družbeniki po 37.členu ZFPPod izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti te družbe z vsem svojim premoženjem kljub temu, da družbeniki take družbe sicer po določilih ZGD za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 394, 394/1, 456. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delniška družba
Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra (prvi odstavek 37. člena ZFPPod) so glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki že po samem zakonu.
prenehanje družbe - nadaljevanje izvršbe - izbris iz sodnega registra - sklep - objava sklepa
Rok za predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovornega družbenika začne teči šele z objavo izbrisa (2. odst. 394. čl. ZGD) in ne z objavo sklepa o izbrisu.