ZDavP-2 člen 88, 90. ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 41, 41/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna osnova - očitna napaka - odpravljen akt - pravni interes - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča
Ne gre za to, da bi davčni organ drugače razložil materialni predpis, na katerem temelji odmera prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ampak pri svoji odločitvi ni sledil že sprejeti razlagi sodišča, ki je zavezujoča. Glede na njegov ustavnopravni položaj ima Vrhovno sodišče v sodni hierarhiji položaj najvišjega razlagalca zakonskega prava, zato so njegova stališča in razlaga zakonskih določb zavezujoča. Neupoštevanje stališča Vrhovnega sodišča glede razlage materialnega prava v okoliščinah konkretnega primera predstavlja tako hudo kršitev, ki na eni strani pomeni kršitev načela pravne države in načela zakonitosti, hkrati pa vodi v neenotno uporabo prava, da bi nadaljnje varovanje pravnomočnosti pomenilo tako nesorazmeren poseg v načelo zakonitosti, da bi preseglo meje pravne sprejemljivosti.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - pacientove pravice - diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja - pravica do enakega obravnavanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku torej ni angažirala izvedenca s potrebnimi medicinskimi strokovnimi znanji z relevantnih strokovnih (pod)področij, kakršna sicer imajo zgolj medicinski izvedenci, za pridobitev strokovnega odgovora na vprašanje, ali je tožnikov protokol skladen s pravili stroke iz Priročnika Zdravniške zbornice Slovenije, saj vse do izdaje izpodbijane odločbe tožena stranka ni postavila izvedenca medicinske stroke v skladu s prvim odstavkom 190. člena ZUP za izdelavo ustreznega izvedeniškega izvida in mnenja iz prvega odstavka 191. člena ZUP. Opustitev izvedbe tega dokaza predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Tožnika predlogu nista predložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22.a členu ZNB, prav tako med strankama upravnega spora niso sporni razlogi, s katerimi sta utemeljevala vloženi predlog, sporno pa je zavrženje predloga, torej odločitev, ki je komisija ni obravnavala vsebinsko. Določbe ZNB, ki je bil veljaven v času odločanja, niso urejale posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov.
Njun predlog bi moral biti obravnavan vsebinsko in pri tem izhajati iz osnovne usmeritve ZNB, da mora vsak predlog vsebovati določno navedbo razlogov za opustitev cepljenja po drugem odstavku 22.a člena ZNB, ki morajo biti podprti z dokazili. Trditveno in dokazno breme torej nosi predlagatelj, kar velja tudi za laike na medicinskem področju.
ZPacP člen 5, 44, 44/1, 44/2, 75, 75/2. ZUP člen 9, 188. ZVOP-1 člen 6.
zdravstvena nega - podatki o zdravstvenem stanju - varstvo osebnih podatkov - poklicna skrivnost - poseg v pravico stranke - načelo zaslišanja strank - načelo zaupnosti
Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.
Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).
nalezljive bolezni - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Država ima pravico in dolžnost iz razloga javnega interesa posamezniku pod določenimi pogoji odrediti karanteno in s tem omejiti njegovo pravico do svobode gibanja, vendar mora to storiti na predpisan način in z ustreznimi razlogi obrazložiti odločbo, to je navesti dejstva in dokaze, ki utemeljujejo odreditev ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovane pravice, ki je dopustna le v javnem interesu, pri čemer mora biti ukrep, ki posega v pravice posameznika sorazmeren zasledovanemu cilju.
ZNB člen 8, 8/3, 19, 19/1, 19/2, 39, 39/1, 39/1-1. ZUP člen 214, 214/1. Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (2021) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
COVID-19 - nalezljive bolezni - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Za odreditev karantene je ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
ZUP člen 67, 67/2, 139, 139/5. ZNB člen 22a, 22a/4.
cepljenje - obvezno cepljenje otrok - vloga za opustitev obveznega cepljenja - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo - nepopolna vloga
Neutemeljen je ugovor tožnikov, da bi tožena stranka lahko sama pridobila zdravstveno dokumentacijo, saj tožnika za pridobitev zdravstvenih podatkov, ki so obvezna sestavine vloge, nista podala pisne privolitve. Tožena stranka torej ni imela možnosti, da bi sama pridobila zdravstveno dokumentacijo in je vlogo tožnikov, ki je bila zato nepopolna, pravilno zavrgla.
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma o ugotovljenem dejanskem stanju, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene tožniku. Za odreditev karantene v primeru, kot je obravnavani, je bistvena ugotovitev, da je bila oseba, ki se ji karantena odreja, v visoko rizičnem stiku z osebo s potrjenim ali verjetnim COVID-19. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, s kom je bil tožnik dejansko v stiku ter zakaj se njegov kontakt s to osebo smatra za visoko rizičen. Zgolj navedba predpisov, ki določajo uvedbo karantene za posameznike, in navedba, da je Svetovna zdravstvena organizacija 30. 1. 2020 razglasila pojav novega korona virusa kot globalno grožnjo, in da je nalezljiva bolezen COVID-19 v LR Kitajski dosegla epidemične razsežnosti, ki se pojavlja na vseh celinah in postopno v vseh državah, je presplošna, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan, in je torej brez bistvenih sestavin, ki bi stranki omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
Z izrekom se odloči o predmetu postopka (213. člen ZUP). Ker gre v primeru za naložitev ukrepa, mora biti ta odrejen jasno, natančno in določno. Neizvršitev ukrepa namreč privede do njegove prisilne izvršitve, vendar pa mora biti za zakonito odreditev prisilne izvršitve odrejenega ukrepa (282. člen ZUP in nadaljnji) predvsem jasno, kaj bi moral zavezanec storiti, opustiti ali trpeti, pa ni. To pa je lahko le z jasnim in določnim izrekom (šesti odstavek 213. člena ZUP).
Obveznost cepljenja je v skladu z ustaljeno sodno prakso obveznost, ki nastane že na podlagi samega zakona in ne na podlagi inšpekcijske odločbe.
Za izrek ukrepa o opravi na predpisan način manjkajoča obvezna cepljenja so pravno relevantne le tiste okoliščine, iz katerih je razvidno, da obvezno cepljenje ni bilo izvedeno, in da ni razlogov za opustitev celjenja.
Neizvršena zakonsko predpisana pojasnilna dolžnost ni razlog za izpodbijanje ukrepa zdravstvenega inšpektorja.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZUOOP člen 10, 10/1, 10/2, 12, 12/1, 12/3, 12/7.
nalezljive bolezni - COVID-19 - karantena - potrdilo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik je v tožbi izrecno določil, da izpodbija potrdilo o napotitvi v karanteno na domu, zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) ter zahteval, naj sodišče to potrdilo odpravi (izpodbojna tožba). Vendar sodišče ugotavlja, da (to) potrdilo ni odločitev o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1 in zato ne gre za upravni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZNB člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIN člen 3, 3/2. ZUP člen 8, 146, 146/3, 146/3-3.
cepljenje - cepljenje otrok - obvezno cepljenje otrok - zdravstvena inšpekcija - ustna obravnava v upravnem postopku
Ker se je tožena stranka oprla na razlago ZNB oziroma je tožniku omejila pravico iz 8. člena EKČP in 54. člena Ustave na način, ki ni predpisan z zakonom, je izpodbijani akt nezakonit, in so bili kršeni postopkovni standardi, ki stranki zagotavljajo sodelovanje v posebnem ugotovitvenem postopku na ustni obravnavi in zagotavljajo spoštovanje načela materialne resnice.
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ugotovljenem dejanskem stanju, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene tožniku. Za odreditev karantene v primeru, kot je obravnavani, je bistvena ugotovitev, da je bila oseba, ki se ji karantena odreja, v visokorizičnem stiku z osebo s potrjenim ali verjetnim COVID-19. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, s kom je bil tožnik dejansko v stiku ter zakaj se njegov kontakt s to osebo smatra za visokorizičen.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov
Tožnik je uveljavljal (zahteval) pravico do zdravstvenega varstva 31. 1. 2018, vendar te pravice pred izpolnitvijo starostnega pogoja ni mogel pridobiti, ne glede na datum (mesec) vložitve vloge. Ker je pravico, ki jo je uveljavljal z zahtevo z dne 31. 1. 2018 pridobil šele 16. 2. 2018, mu je bila po presoji sodišča pravica do zdravstvenega varstva, ker gre za pravico, ki se prizna v mesečnih zneskih, pravilno priznana od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve, torej od 1. 3. 2018 dalje.
karantena - izpodbojna tožba - prenehanje učinkovanja odločbe o omejitvi gibanja - pravni interes - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru iz podatkov tožbe in tožbenih prilog izhaja, da so pravni učinki izpodbijane odločbe prenehali pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica si s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je namreč prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Navedeno tudi pomeni, da tožnica že ob vložitvi tožbe ni imela pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe, zato v konkretnem primeru niti ne bi mogla s popravo oziroma dopolnitvijo tožbe naknadno spremeniti tožbenega zahtevka, saj je to mogoče pod določenimi pogoji le zaradi spremenjenih okoliščin.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopila tožnica na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopila v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožnici odrejena karantena.
ZNB člen 19, 19/2. ZUP člen 9, 214. ZIUOOPE člen 8.
varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo ne kraj-mejni prehod, ne ura vstopa tožnika iz Republike Slovenije na ozemlje Republike Hrvaške in ne njegova vrnitev Republiko Slovenijo, kakor tudi ne razlogi, ki so organ vodili k takšni odločitvi. Iz obrazložitve tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj za tožnika izjema, ki jo je tožnik uveljavljal, zanj ne velja, še posebej ob upoštevanju dokazov, ki jih je ponudil tožnik (štampiljka v potnem listu, notarski zapis), s katerimi dokazuje, da je bila Republika Hrvaška v njegovem primeru le tranzitna država. Dejstvo, da je tožnik potoval in se vračal iz Republike Hrvaške, izhaja šele iz navedb tožnika v tožbi, zaradi česar sodišče izpodbijane odločbe sploh ni moglo preizkusiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 210.
posamičen akt - akt poslovanja - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - prepozna tožba
Ker je izpodbijani akt tožene stranke, ki do tožnice kot zdravnice zasebnice brez koncesije očitno ni v kakršnemkoli oblastnem razmerju, izdan v obliki dopisa in vsebuje odgovor na pisno vlogo tožnice, gre zgolj za akt poslovanja tožene stranke, ki ne pomeni oblastnega odločanja v okviru izvrševanja upravne funkcije.
obvezno cepljenje otrok - razlogi za opustitev cepljenja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v tem primeru odločitve, da se cepljenja tožnice ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja mld. otroka ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo. Sodišče sodi, da je tožnica s svojimi navedbami o zdravstvenih težavah in družinski anamnezi zadostila navedenemu standardu za izdajo začasne odredbe.
ZZV člen 5, 15. ZZV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do delne pokojnine
Obrazložitev odločitve organa prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati.