ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - višina denarnega povračila - nezakonita odpoved
Namen seznanitve in zagovora je, da se delavcu omogoči, da se izjasni o očitkih. ZDR-1 izjemoma dopušča, da se zagovor opusti, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev očitna, da je delavec zlorabil svoje pravice, mnenje, da se delavec zagovora ne bo udeležil, dejstvo, da tožnik ni sporočil, kdaj se bo vrnil na delo in v Slovenijo, ne zadošča. Navedene okoliščine ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev z očitanimi kršitvami in zagovor.
Tožnik je bil pri toženki zaposlen približno 14 mesecev. Reparacija mu je bila prisojena od 27. 7. 2024 do 8. 1. 2025, kar ni zelo kratko obdobje, poleg tega ima tožnik dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik si je že našel drugo zaposlitev, le vedel ni povedati točnega datuma, kdaj bo pričel z delom, zaradi administrativnih postopkov. Upoštevati je potrebno tudi, da je bila odpoved nezakonita že iz procesnih razlogov. Vse navedene okoliščine utemeljujejo prisojo denarnega povračila v višini ene povprečne plače zadnjih treh mesecev in ne dveh plač.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086823
OZ člen 963, 963/4. ZDR-1 člen 177, 177/1. URS člen 22, 23. ZPP člen 11, 154, 154/3, 190, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
prekluzija navedb - zavarovalnica - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - denarna kazen za pooblaščenca - dolozno ravnanje - odbitna franšiza - namerno ravnanje
Tožnik materialnopravno zmotno meni, da je prišlo do zakonskega prenosa terjatve s tožnika na zavarovalnico. Četrti odstavek 963. člena OZ namreč določa, da ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če jo je povzročil namenoma.
Ker tožniku izplačana zavarovalnina ni pokrila celotne škode, lahko preostanek zahteva od povzročitelja. Toženec mu mora tako plačati še 666,54 EUR, kolikor manj je tožnik prejel od zavarovalnice zaradi odbitne franšize, dolžan pa je tudi zamudne obresti od dne vložitve tožbe do plačila.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik v postopku ni uresničeval svojih pravic z ustrezno skrbnostjo, saj pred vložitvijo tožbe (oziroma po prejemu odgovora nanjo) ni preveril, ali mu je bil pretežni del odškodnine za škodo že povrnjen s strani zavarovalnice. Vendar pa ugotovljeno neskrbno vedenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožnik oziroma njegov odvetnik ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Za kaznovanje udeležencev pravdnega postopka se namreč po drugem odstavku 11. člena ZPP zahteva namerno oziroma dolozno ravnanje.
ZŠtip-1 člen 3, 3-14, 9, 9/2, 9/3, 13. URS člen 14.
Zoisova štipendija - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do štipendije - izplačevanje štipendije
ZŠtip-1 v tretjem odstavku 9. člena med drugim določa, da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (14. alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek programa kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe. Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža) ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa.
Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ne pomeni neenakopravnega obravnavanja vlagateljev glede na letnik oziroma absolventsko leto, v katerega so vpisani. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS ne preprečuje, da zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086718
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 5, 15, 30, 51, 51/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - ustno sklenjena pogodba - naročilnica - pisna naročilnica - nesporno dejstvo - načelo konsenzualnosti - molk naslovnika - načelo vestnosti in poštenja - pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice.
odločba o stroških postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - zavrženje zahteve - pravočasnost zahteve na povrnitev stroškov - začetek teka roka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je takšno stališče sodišča prve stopnje zmotno, ko gre za spremembo odločitve o stroških na drugi stopnji. Tukajšnje sodišče je namreč s sklepom I Cp 27/2025 z dne 29. 1. 2025 ugodilo pritožbi toženke in spremenilo sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2024 v točki II. izreka na način, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške. V obravnavani zadevi je tako 15 dnevni rok za podajo zahteve za povrnitev stroškov postopka pričel teči z dnem izdaje sklepa pritožbenega sodišča in je toženkin predlog za povrnitev stroškov z dne 13. 2. 2025 pravočasen. V kolikor bi namreč obveljalo stališče sodišča prve stopnje, bi institut pritožbe bil izvotljen.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - obnova izvršilnega postopka
Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 235. členu ZFPPIPP, zakon pa družbeniku družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (prim. 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP). Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo namreč družbeniki niso odgovorni.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - dvostranske vzajemne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Upnik mora v primeru vzajemne terjatve določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je izpolnil vzajemno obveznost oziroma je nastopil pogoj. Če upnik tega v predlogu za izvršbo ne stori, ga mora sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi predloga. Če in da teh listin ni oziroma upnik vzajemne obveznosti ni izpolnil, pa je del trditvenega bremena dolžnika v ugovoru. Slednjega je dolžnica v ugovoru izpolnila.
Predlog pogodbe, do sklenitve katere ni prišlo, ne more sam po sebi pomeniti pripoznave zahtevka, pri čemer je tožeča stranka vedela, da bo za sklenitev pogodbe potrebno še soglasje intervenientovega nadzornega sveta. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bila za predhodno odvzeta zemljišča sklenjena pogodba o odškodnini, ki je bila tudi izplačana. S tem pa podlaga za tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati v predlogu pogodbe navedeno odškodnino, ni podana, saj intervenient kot zastopnik tožene stranke pogodbe sploh ni sklenil.
pravica do enakega obravnavanja - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ob smiselni uporabi drugega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku vložen prepozno, in sicer po poteku trimesečnega objektivnega roka od dneva zamude. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje storilcu, da je podana nesorazmernost med njegovo kratko prekoračitvijo roka in na drugi strani njegovo pravico do vsebinske obravnave. Pri tem je ključno le to, ali je bil zakonsko določen rok zamujen, okoliščina, za koliko dni je bil rok zamujen, pa pri tem ni relevantna in ne vpliva na pravilnost prvostopenjske odločitve
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.
vzgojni ukrep - sprememba ukrepa - oddaja v prevzgojni dom
Namen primarno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa pri mladoletnici namreč ni bil dosežen in ga tudi nima smisla nadaljevati, saj mladoletnica po lastni volji ni izkoristila ponujene ji možnosti, da v odprtem okolju pod strokovnim nadzorom ustrezno oblikuje svojo osebnostno strukturo. V tej posledici je sodišče prve stopnje na podlagi celostno ugotovljenih okoliščin utemeljeno in razumno presodilo, da so mladoletnici takoj potrebni drugačni, učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ, navkljub nasprotnemu prepričanju pritožnice, utemeljuje izrek (naj)strožjega vzgojnega ukrepa.
Trenutno je to edini ukrep, ki lahko mladoletnici nudi ustrezno strukturirano okolje, podporno obravnavo in nadzor, ki bi lahko omogočili pozitiven razvoj njene osebnosti in preprečitev nadaljnje kriminalitete.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00086674
SPZ člen 18. ZDen člen 88. ZPP člen 328, 328/5. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1, 31, 243.
tožba na ugotovitev ničnosti - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (načelo dispozitivnosti). Pravilo o vezanosti na zahtevek pomeni, da sodišče tožniku ne more prisoditi kaj več niti kaj drugega kot je s tožbo zahteval.
izvršba zoper samostojnega podjetnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stečaj samostojnega podjetnika - utemeljen ugovor dolžnika
V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, imel pa je vpliv na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik.
DZ člen 157, 157/2, 161, 162, 162/1, 165, 172. ZPP člen 347. ZIZ člen 53. ZNP-1 člen 101.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - družinska sistemska psihoterapija - izrek denarne kazni - prisilno zdravljenje - pravica do izjave - ogroženost otroka - restriktiven pristop
Vendar je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da velja pri izdaji začasnih odredb v družinskih sporih restriktiven pristop, kar pomeni, da se začasne odredbe izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari; izdaja začasne odredbe je tako omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) ni mogoče razbrati nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da je zdravje mld. A. A. tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari (na podlagi 172. člena DZ) in je treba o tem takoj odločiti z začasno odredbo. Zgolj okoliščina, da strokovni delavec CSD in šolska psihologinja, ki mld. A. A. že obravnava, menita, da bi bilo zanj dobro (koristno), da se vključi v psihoterapevtsko obravnavo (kot izhaja iz 23. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi), ne zadošča.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je na podlagi 172. člena DZ mogoče odrediti prisilno zdravljenje zgolj v izjemnih primerih, in sicer takrat, ko je ogroženo otrokovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne eno ne drugo ne izhaja. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da je mladoletni A. A. v stiski, ker je deležen psihičnega in fizičnega nasilja s strani materinega novega partnerja, za odreditev prisilnega zdravljenja ne zadošča, zlasti z ozirom na to, da je že deležen obravnave s strani šolske psihologinje in da je že bil umaknjen iz okolja, v katerem je bil podvržen nasilju materinega novega partnerja.
Sodišče druge stopnje o predlogu za izrek denarne kazni ni moglo odločiti samo (347. člen ZPP), ker se o navedenem predlogu odloči s sklepom o izvršbi, zoper sklep o izvršbi pa je dopusten ugovor (53. člen ZIZ), o katerem odloča sodišče prve stopnje (na ta način se v primeru izdaje sklepa o izvršbi zagotavlja tako pravica do izjave v postopku kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva, le-teh pa v primeru reformatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti). Če bi pritožbeno sodišče o predlagateljevem predlogu odločilo sámo, bi nasprotni udeleženki vzelo pravico do ugovora zoper sklep o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085803
ZIZ člen 29a, 272, 272/1, 272/2, 272/2-4. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - postopek zavarovanja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - narok v postopku izdaje začasne odredbe - (ne)izvedba predlaganih dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo, je na toženki. Ker iz toženkinih ugovornih trditev diametralno nasprotno trditvam tožnika izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže.
ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a, 351, 351/2, 358, 358-5, 359.
plačilo uporabnine - brezplačna pravna pomoč - odločanje o brezplačni pravni pomoči - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - stroški izplačani iz proračuna sodišča - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - nadomestni sklep - kršitev načela prepovedi reformatio in peus
Sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe ni upoštevalo stroškov, ki so bili plačani iz proračuna za izdelavo izvedenskega mnenja v višini 629,02 EUR, kar je sodišče prve stopnje želelo popraviti z izdajo delnega nadomestnega sklepa in kar je središčna ost pritožbenega izpodbijanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da so bili ti stroški izvedencu priznani in plačani ter da so bili založeni iz proračunskih sredstev. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da (tudi) v tem delu ni bilo zakonske podlage za izdajo delnega nadomestnega sklepa iz 343.a člena ZPP, zmotne pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu sprejelo na podlagi pritožbe toženca in da je s tem kršilo prepoved reformationis in peius iz 359. člena ZPP ter da sodišče prve stopnje s sklepom ne bi smelo naložiti tožencu, da plača v proračun tudi te stroške. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi 46. člena ZBPP odločilo o teh stroških po uradni dolžnosti. Na podlagi te zakonske določbe je sodišče, ki vodi postopek, dolžno po uradni dolžnosti upoštevati vse stroške, ki so bili izplačani iz proračuna iz naslova brezplačne pravne pomoči in ni vezano na zahteve oziroma priglašene stroške stranke. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov, ki pripada RS. Sodišče prve stopnje je dolžno odločiti o vseh stroških, ki so bili plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči tudi iz razloga, ker priznane stroške državno odvetništvo lahko izpodbija v upravnem postopku. Nosilec terjatve je namreč Republika Slovenija, ki v postopku ni sodelovala in ni prejela odločbe, s katero bi bilo odločeno o povrnitvi stroškov izvedenca, ki so bili med pravdo plačani iz proračuna RS. Tudi časovni okvir izdaje sodbe in izpodbijanega sklepa je znotraj roka terjatve, ki jo ima Republika Slovenija zoper toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00086331
KZ-1 člen 122. OZ člen 179, 299. ZPP člen 14, 52, 224, 224/4, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14, 339/2-15.
kontumacijski postopek - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za lahko telesno poškodbo - izbirna krajevna pristojnost - vročanje tožbe - pravilnost vročitve - vročilnica kot dokaz - izpodbijanje vročilnice
Sodišče v t. i. kontumacijskem postopku izdaje zamudne sodbe resničnosti trditev o dejstvih ne preverja z dokazi, četudi so ti priloženi tožbi. Dolžno je le preveriti, ali niso morda dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi oziroma splošno znanimi dejstvi. Toženec, gledano vsebinsko, v pritožbi utemeljuje, zakaj iz predloženih dokazov ne izhaja resničnost zatrjevanih dejstev - čeprav skuša temu nadeti videz nasprotja. Če namreč v listinah nečesa ni, ne gre za nasprotje, kvečjemu bi lahko šlo za nedokazanost tistega, česar v njih ni.
Smisel obstoja povratnice je omogočiti sodišču zanesljivo podlago za ugotovitev, da je stranki zagotovilo človekovo pravico do informacije. Četrti odstavek 224. člena ZPP dovoljuje dokazovanje, da so v javni listini (povratnici) dejstva ugotovljena neresnično ali da je bila ta nepravilno sestavljena. Toda njene dokazne moči z golim nasprotovanjem (njeni vsebini oziroma sestavi) ni mogoče izpodbiti.