ZDru-1 člen 1, 1/2, 9, 9/3, 13, 13/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
društvo - nadzor - razrešitev - skupščina - statut društva - zakonitost sklepa o razrešitvi
Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirišče - delitev - dovozna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - izvedensko mnenje - prekluzija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - urbanizem - obveščanje sodišča - poziv k udeležbi - seznanitev s procesnim gradivom
Pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča znotraj večjega stanovanjskega naselja je potreben celovit pristop, ne parcialno urejanje prostorske situacije v naselju. Takšen pristop narekuje vključenost vseh potencialno prizadetih skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v postopek. Delitev parkirišč, ki so bila načrtovana in izvedena za vse stavbe v naselju (smiselno tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1), predpostavlja, da so v postopek vključeni vsi, ki jih takšna delitev zadeva.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - podjetniško premoženje - predložitev seznama premoženja - osnovna sredstva - terjatve - stopničasta tožba - življenjska in ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - nedopustne pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v življenjski in ekonomski skupnosti živeli tudi še v letu 2015 in da toženec ni dokazal, da bi s tožnico narazen šla že leta 2014. Pritožbene navedbe prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. Že to dejstvo, da je skupno premoženje lahko obstajalo in nastajalo tudi še v letu 2015, utemeljuje zahtevo tožnice po predložitvi tako seznama osnovnih sredstev kot tudi seznama kratkoročnih in dolgoročnih terjatev za podjetje.
Ker samostojni podjetniki tako osnovna sredstva kot terjatve popišejo na koncu obračunskega obdobja po stanju na dan 31. 12. vsako leto, je utemeljen zahtevek tožnice po predložitvi takšnih seznamov, narejenih s strani toženca ob koncu leta 2015 ne glede na to, ali je življenjska in ekonomska skupnost med pravdnima strankama prenehala že sredi leta 2015. Katere terjatve in osnovna sredstva pa so skupno premoženje, pa bo nato predmet odločanja v nadaljnjem pravdnem postopku, ko bo tožnica po prejemu seznamov s strani toženca oblikovala drug tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, določitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja v zvezi s prej navedenim premoženjem.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - presoja pogojev - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - paranoidna shizofrenija
S pomočjo izvedenke je sodišče ugotovilo, da pritožnik v posledici bolezenskega stanja, ki ga ne more obvladovati, ogroža svoje življenje in zdravje, saj bi se ob veličinskih in religioznih blodnjah ter prepričanju, da je angel, lahko ogrozil v prometu ali pri drugih aktivnostih. Poleg tega ga ogroža tudi opustitev jemanja zdravil, kar vodi v kronifikacijo bolezni, nepovratne strukturne spremembe v možganih, ki povzročijo kognitivni upad, hud funkcionalni upad in osebo povsem invalidizirajo. Te posledice ustrezajo pojmu "hudega ogrožanja zdravja" iz 1. točke 39. člena ZDZdr. Izvedenka je nadalje ugotovila, da pritožnik zaradi narave svoje bolezni v sedanji akutni fazi psihoze za pravno upoštevno odklonitev zdravljenja ni sposoben. Zaradi nekritičnosti do narave svoje bolezni (med drugim je izjavil, da je "že porihtan, samo zdravila morajo iti ven") druge oblike zdravljenja (na primer ambulantno) ne pridejo v poštev.
ZPrCP člen 8. ZP-1 člen 42, 113a, 113a/1, 113a/2, 113a/3, 159.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - razlaga določb zakona - utemeljen sum - domneva odgovornosti lastnika vozila - pošten postopek - izpodbojnost zakonske domneve - pravica storilca do izjave
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi bil začasni odvzem vozniškega dovoljenja lastniku vozila brez da bi se imel ta možnost izreči o izpodbojni domnevi svoje odgovornosti iz 8. člena ZPrCP, zakonsko čezmeren. Čeprav ZP-1 pošiljanja obvestila o ugotovljeni kršitvi v primeru iz tretjega odstavka 113.a člena izrecno ne določa, pa ta obveznost smiselno izhaja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 v povezavi z 8. členom ZPrCP, saj se lahko le na ta način domneva odgovornosti lastnika iz 8. člena ZPrCP tudi na dejstveni ravni ustrezno prekrije s pojmom utemeljenega suma, ki je po prvem odstavku 113.a člena ZP-1 pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja storilcu.
DZ člen 67, 74, 74/2. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zunajzakonska skupnost - uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno in skupno premoženje - prehod premoženja - posebno premoženje zakonca - upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Denarna sredstva tožnikovih staršev so bila dana kot darilo, zato je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, komu so bila sredstva podarjena, pravilno izhajalo iz njunega namena in dogovorov strank. Tožnikova starša sta imela namen denarna sredstva podariti izključno tožniku, samo med njimi je bil sklenjen dogovor o izročitvi (daritvi) denarnih sredstev. Tožnikova starša nista imela nikoli namena opraviti daritev v korist toženke, med njimi v zvezi s tem ni bil sklenjen noben dogovor oziroma darilna pogodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00086853
ZPP člen 7, 212, 318, 286, 286a, 286a/5, 338, 338/1, 338/1-3. OZ člen 131. URS člen 25.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - sklepčnost tožbe po višini - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - dokazna ocena - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
OZ člen 122. SPZ člen 68. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 67, 67/2, 67/3, 67/4, 72, 72/8, 74, 74/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - prenos pogodbe - solastnina etažnih lastnikov - prodaja dela nepremičnine
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščen. Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.
Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.
Umetniški vodja pri kasnejšem odločanju o vlogi tožnice ni bil vezan na število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja dodelil navedenima tutistoma za naštete poustvaritve. Za presojo obravnavanega spora je namreč ključno, da niti Pravilnik niti Merila ali kak drug predpis ne določajo, da bi bil (aktualni) umetniški vodja pri vrednotenju umetniških poustvaritev ocenjevanega glasbenega ustvarjalca vezan oziroma bi moral upoštevati število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja za taiste poustvaritve dodelil drugima glasbenima ustvarjalcema (četudi sta igrala isti inštrument kot ocenjevani glasbeni ustvarjalec, v isti poustvaritvi in istega dne).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086343
ZKP člen 60, 60/2, 169, 169/7, 186, 186/2.
nestrinjanje preiskovalnega sodnika - oškodovanec kot tožilec - utemeljen sum - dokazni standard - zahteva za uvedbo preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov - pravica do kontradiktornosti - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Dokazni postopek na način, kot se zanj zavzema pooblaščenec, torej z zaslišanjem izvedenca in morebitno pritegnitvijo v postopek drugega izvedenca iste stroke, je mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje odškodninske terjatve - varstvo pravic neizbranega kandidata
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo 6.000,00 EUR pravilno zavrnilo zaradi zastaranja, zahtevek za plačilo 2.000,00 EUR pa iz razloga, ker protipravnost ravnanja toženke v izbirnem postopku ni bila ugotovljena ter dodatno iz razloga prepoznega in neustreznega uveljavljanja sodnega varstva neizbranega kandidata.
Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.
ZUPJS člen 5, 32, 32/1, 42, 42/1, 42/2, 42b, 42b/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - sporočanje sprememb - Center za socialno delo (CSD) - periodični dohodek
Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
ZDR-1 člen 6, 8, 24, 200, 200/5. ZJU člen 6, 6-13. ZODPol člen 67.
neizbrani kandidat - diskriminacija - odškodninska odgovornost delodajalca - prekluzivni rok za sodno varstvo - načelo pogodbene svobode - protipravnost
Skladno s petim odstavkom 200. člena ZDR‑1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (8. člen ZDR‑1). S sklicevanjem na splošna pravila odškodninskega prava tožnik ne more zaobiti okvira sodnega varstva neizbranega kandidata, kot je določeno v petem odstavku 200. člena ZDR‑1. To je omejeno s prekluzivnim 30-dnevnim rokom, z iztekom katerega preneha pravica uveljavljati odškodnino iz tega naslova. Tožnik je tožbo vložil dne 3. 2. 2023, kar je več kot tri leta po prejemu obvestila strokovne službe toženke z dne 19. 6. 2019.
Utemeljevanje protipravnega ravnanja delodajalca, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, čeprav ta izpolnjuje natečajne pogoje, ne daje podlage za odškodninsko odgovornost. Delodajalec se lahko prosto odloči, s kom, če sploh, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se lahko prosto odloči tudi, da pogodbe o zaposlitvi ne sklene z nobenim od kandidatov, toženka s tožnikom ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi, četudi ga je izbirna komisija določila kot najprimernejšega kandidata. Razlog za njeno odločitev niti ni pomemben, saj od toženke v nobenem primeru ni mogoče zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi.