S tem, ko je umanjkala obrazložitev glede (dvotretjinskega dela) odločitve v izreku izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sklep kazenskega sodišča je namreč sprejemljiv le, kadar je v dejanskem pogledu pravilen, s stališča uporabe prava pa zakonit, ko torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovi vsa pravno odločilna dejstva in na takšni dokazni podlagi pravilno uporabi določila procesnega in materialnega zakona.
Temeljni kriterij za preizkus (ne)določnosti tožbenega zahtevka je, ali je odločba, v katero je sodišče vneslo postavljeni tožbeni zahtevek, izvršljiva. Opredelitev zahtevka mora biti takšna, da v kasnejši izvršbi ni prav nobenega dvoma o tem, kakšna obveznost je toženi stranki naložena. Zaradi načela formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku, mora biti zahtevek za to, da je izvršljiv, oblikovan tako, da v primeru, če mu pravdno sodišče ugodi, od izvršilnega sodišča ne zahteva nikakršnega dodatnega sklepanja o tem, kakšno obveznost dolguje toženka stranka, ali celo ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo.
izvršba - določitev izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - določitev novega izvršitelja - izvršitelj prevzemnik - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju - razrešitev izvršitelja - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti upničine zahteve, da o obračunu plačila za delo stroškov izvršitelja prevzemnika odloči sodišče. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, 287. člen ZIZ namreč predpisuje dejanja po razrešitvi izvršitelja in pooblašča predsednika zbornice izvršiteljev za določitev drugega izvršitelja kot prevzemnika, ki prevzame posle razrešenega izvršitelja. Pojasnilo je, da ima predsednik zbornice izvršiteljev ne glede na upnikovo pravico do izbire izvršitelja obveznost določiti prevzemnika poslov razrešenega izvršitelja ter da je z dodelitvijo spisa izvršitelju prevzemniku zanj nastala dolžnost, da prevzete spise ustrezno označi in vnese v evidenco.
Dolžnica v pritožbi v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi niti ne zatrjuje, da obvestila o pismu ne bi prejela, ampak navaja le, da je bil ta vložen v hišni nabiralnik 29. 1. 2025. S temi pritožbenimi navedbami pa domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni uspela izpodbiti. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - sekundarna viktimizacija - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - preizkusna doba - objekt kazenskopravnega varstva
Sekundarna viktimizacija je škoda, ki je ne povzroči neposredno storilec kaznivega dejanja, ampak nastane zaradi dejanj tožilcev, organov pregona ali pravosodnih organov in vpliva na žrtev. Objekt kazenskopravnega varstva pri inkriminaciji virtualne otroške pornografije (tretji odstavek 176. člena KZ-1) je zaščita otrok pred zlorabo in ni vezana na zlorabo konkretnega otroka, na kar nazorno kaže tudi prepoved upodabljanja in razširjanja realističnih (virtualnih) pornografskih podob otrok. Ker glede predmetnega gradiva otroci niso bili identificirani, do t. i. sekundarne viktimizacije sploh ne more priti, ta se tipično veže na obstoj primarne viktimizacije, torej konkretne spolne zlorabe konkretnega otroka.
Specifično obdobje ukrepov zaradi pandemije ne more predstavljati olajševalne okoliščine kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
podaljšanje pripora po končani preiskavi, a pred vložitvijo obtožnice - begosumnost - ponovitvena nevarnost - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Sklepno torej pritožbene navedbe zagovornikov A. A., da do sedaj izvedeni dokazi v predkazenskem postopku niso potrdili, da bi bil član dobro organizirane hudodelske združbe, da ni bil organizator prevozov in da droge ni hranil z namenom nadaljnje prodaje, kot tudi navedbe zagovornika B.B., da zoper obdolženca ni nobenih dokazov, da je ne morejo obroditi sadov. Podajanje lastne dokazne ocene posameznih dokazov presega obseg preizkusa izpodbijanega sklepa glede izkazanosti utemeljenega suma in bo predmet odločanja v nadaljnjem postopku in o dokazanosti teh dejanj na ravni gotovosti, v kolikor bo do tega prišlo.
Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje razlogom, da je pri obdolžencu A.A. še vedno podan priporni razlog begosumnosti. Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo pobegnil. Obramba se pri tem povsem upravičeno sklicuje na listine, ki so že v spisu (l. št. 1140-1141), iz katerih izhaja, da mu je bila v postopku prenehanja državljanstva BIH zasežena potna listina z veljavnostjo do 7.9.2025, vendar se je obdolženi odpovedal bosanskemu državljanstvu. Obdolženec je slovenski državljan, ki je slovensko državljanstvo pridobil dne 20. 6. 2017, živi v Sloveniji, tukaj ima premoženje, partnerko in mladoletnega otroka (s katerim po navedbah tožilstva sicer ne živi). Okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa in naj bi dodatno utemeljevale begosumnost (da naj bi imel znance v BIH, da je med drugim komuniciral z bosanskim državljanom P.P., da naj bi imel tudi druge stike v BiH glede na vsebino očitkov, da naj bi usmerjal Č. Č. pri prevozu droge v BIH), pa po oceni pritožbenega sodišča niso tako odločilne, da bi bilo na podlagi le-teh mogoče zaključiti, da je pri obdolžencu podan tudi priporni razlog begosumnosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zagovornikov obdolženega v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep glede obdolženega A. A. spremenilo tako, da se pripor podaljša le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje se je do zagovorničinih navedb o zdravstvenem stanju sina pravilno opredelilo na str. 43 in poudarilo, da je imel obdolženec mladoletnega otroka ves čas izvrševanja očitanih dejanj, vendar ga navedeno ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja očitanih dejanj, izkazanih na ravni utemeljenega suma.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - verjetnost ugotovljenih dejstev - stopnja zanesljivosti kot dokazni standard
Pri ugotavljanju možnega izida brez zdravljenja v nadzorovani obravnavi gre res za ugotavljanje dejstev s stopnjo verjetnosti, ki pa mora biti, ker gre pri tej odločitvi za poseg v ustavne pravice nasprotnega udeleženca, ugotovljena z ustrezno stopnjo zanesljivosti.
zamudna sodba - nesklepčnost - zavrnilna zamudna sodba - dodatek k plači - povračilo stroškov v zvezi z delom - elementi delovnega razmerja
Med strankama so obstajali vsi elementi delovnega razmerja, ki je v prvem odstavku 4. člena ZDR-1 opredeljeno kot prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, v katerem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
"Dodatka" za prehrano in za prevoz na delo nista sestavni del plače (drugi odstavek 126. člena ZDR-1), temveč predstavljata povračilo stroškov v zvezi z delom (130. člen ZDR-1). Tožnica ju je v trditvah popravljene tožbe napačno štela za sestavni del mesečne plače, v tožbenem zahtevku (za plačilo 2.627,59 EUR bruto) pa ju je napačno prištela k bruto plači 2.327,59 EUR. K odpravi te nesklepčnosti je bila pozvana, pri čemer nesklepčnosti v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov v zvezi z delom, ni odpravila. V takem primeru sodišče na podlagi tretjega odstavka 318. člena ZPP izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek (le v delu, v katerem nesklepčnost ni bila odpravljena) zavrne.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00087413
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZDR-1 člen 6, 6/6, 24. URS člen 11, 14, 23, 62. ZJRS člen 16. ZZP člen 286b.
odškodnina - neizbrani kandidat - prepoved diskriminacije - zaposlovanje - znanje slovenskega jezika
Delodajalec se lahko prosto odloči, katerega kandidata za prosto delovno mesto bo zaposlil (24. člen ZDR-1), če ob tem upošteva prepoved diskriminacije (ki je toženka ni kršila). Tudi iz določb Direktive 2000/78/ES ne izhaja, da bi delodajalec moral zaposliti delavca - invalida, če ta ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta in bi se to štelo za razumno prilagoditev. Skladno z določbo 5. člena direktive morajo namreč delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe za ohranitev zaposlitve (že zaposlenim) hendikepiranim osebam, pa še to le v primeru, da jih taki ukrepi ne bi nesorazmerno obremenili.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah - dopolnjena pokojninska doba - uredba (es) št. 883/2004
Tožnik je tako skupaj dopolnil 14 let 6 mesecev in 11 dni pokojninske oziroma zavarovalne dobe. Na podlagi ugotovljene zavarovalne dobe tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja, tj. dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe.
delovna zmožnost - I. kategorija invalidnosti - bolniški stalež - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Tožnica ima zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar te težave zaenkrat, glede na ugotovljeno dejansko stanje, niso izražene v taki meri, da bi bila podana izguba delovne zmožnosti. Za odločitev je bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju, so lahko predmet novega postopka pri tožencu. Na samo odločitev tudi ne vplivajo pogosti bolniški staleži. V primeru bolniškega staleža gre namreč za začasno nezmožnost za delo, medtem ko je pri invalidnosti potrebno izhajati iz njene definicije, kot je podana v prvem odstavku 63. člena ZPP. Ključne so trajnejše spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z ZPIZ-2.
INSOLVENČNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VSL00086979
ZIZ člen 20a. SPZ člen 21. ZN člen 43, 49. ZFPPIPP člen 213, 213/1, 213/1-1.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solemnitetna funkcija - opredelitev roka zapadlosti - neposestna zastavna pravica na premičninah - telekomunikacijsko omrežje - zbirna stvar - vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek - zavarovana terjatev
Ne drži, da solemnizacije zasebne listine (kreditne pogodbe) v notarskem zapisu ne more opraviti nobena druga oseba, kot je tista, ki je zasebno listino podpisala.
Neutemeljeno je stališče, da bi bilo za začetek teka zastaralnega roka treba upoštevati nekakšen primeren rok, v katerem bi skrben upnik opravil dejanje, na katerega je vezana zapadlost obveznosti. Ne glede na načela bančne skrbnosti sta se upnik in dolžnik v obravnavani zadevi dogovorila za zapadlost vsakega posameznega obroka posojila. Dolžnik je na vsako posamezno določeno zapadlost posameznega obroka izrecno pristal. Z upnikom se je tudi dogovoril, da ta sme (ne pa mora) v določenih primerih uresničiti odpoklicno upravičenje, ki bo sprožilo predčasno zapadlost do tedaj še ne - že glede na datume, izrecno določene v kreditni pogodbi - zapadlih obrokov.
Upnikovo terjatev je v tej fazi postopka treba šteti kot zavarovano, saj do uresničitve vseh prednostnih poplačilnih pravic ni mogoče vedeti, ali bo z njimi v celoti poplačan ali ne. Posledično v tej fazi postopka ni mogoče šteti oziroma vnaprej ugotoviti, ali prisilna poravnava vpliva na upnikovo terjatev ali ne.
Ne drži, da telekomunikacijsko omrežje ni zbirna stvar, na kateri kot na celoti ni možno ustanoviti zastavne pravice (to na zbirni stvari sicer je mogoče), vendar pa to za obravnavano zadevo niti ni relevantno oziroma bistveno, saj omrežja niso bila zastavljena kot taka, ampak so bile zastavljene posamezne stvari.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00087813
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3. OZ člen 369, 369/3, 369/4, 1034, 1034/3. ZFPPIPP člen 258, 396.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja terjatve proti poroku - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izkaz višine zahtevka
Izjava o zapadlosti ni edina možna oziroma merodajna podlaga za začetek tega zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka je namreč v primeru, ko upnik ni uspel uveljaviti predčasne zapadlosti, odvisen od zapadlosti terjatve po izvršilnem naslovu (neposredno izvršljivem notarskem zapisu).
Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika, to pa je tudi pravočasna priglasitev terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom. Če je zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, pa začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek.
V primeru, ko je upnik pridobil izvršilni naslov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (kot v konkretnem primeru notarski zapis) in je to isto terjatev prijavil tudi v postopek osebnega stečaja, iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi "prvi" izvršilni naslov z začetkom postopka osebnega stečaja ali s koncem le-tega izgubil pravno moč. Upnik bi torej terjatev lahko terjal na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka, ne pomeni pa to, da je ne sme terjati na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V stečajnem postopku je upnik moral prijaviti terjatev, kolikor je ta znašala na dan začetka stečajnega postopka, taka terjatev pa se, zmanjšana za morebitna plačila, upošteva tudi v seznamu neplačanih in priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, zato je sklep o končanju stečajnega postopka ustrezna podlaga za ugotovitev višine izterjevane terjatve, prav tako je terjatev nedvomno zapadla vsaj na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-1.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - smotrnost - sodba SEU
Zahtevki zoper toženke so medsebojno tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivih sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00086068
ZGD-1 člen 55, 471, 515, 515/1, 515/3, 515/4, 522. ZDR-1 člen 13, 13/1, 31. ZGJS člen 25, 28. OZ člen 3, 5, 6, 7, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 131. ZPP člen 3, 3/3, 8, 214, 214/2, 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZS člen 2, 2/2.
pogodba o zaposlitvi - sklep nadzornega sveta - neizbira kandidata - poslovodja družbe - pogoji za imenovanje poslovodje - pogodba o zaposlitvi poslovodje - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - uporaba splošnih pravil civilnega prava - opustitev sklenitve pogodbe - nesklenitev pogodbe - odškodnina neizbranemu kandidatu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - protipravnost ravnanja - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo proste presoje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - substanciranje dokaznega predloga
Od povprečnega človeka, ki kandidira oz. se prijavi na razpis na delovno mesto poslovodje družbe, se pričakuje, da delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ne odpove, preden z družbo kot novim delodajalcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje.
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2. KZ-1 člen 260.
objava sodbe - denarna odškodnina - svoboda parlamentarne razprave - mnenjske navedbe - izjava o dejstvih - trditev o dejstvih - vrednostna sodba - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - stroškovna odločitev
Očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in tak očitek nikakor ne more biti vrednostna sodba. Ko gre za očitek kaznivega dejanja tudi ni mogoče govoriti, da je podana sorazmernost med toženčevo izjavo in posegom v tožnikove osebnostne pravice.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 244.
podaljšanje bolniškega staleža - predlog osebnega zdravnika
Pri navezavi na določilo 244. člena Pravil OZZ je ključno, da osebni zdravnik zavarovancu ne more priznati začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje odločbe še ni minilo 30 dni. Določilo 244. člena Pravil OZZ ne preprečuje osebnemu zdravniku, da ob ustrezni oceni zdravstvenega stanja imenovanemu zdravniku predlaga odločitev o začasni nezmožnosti za delo.
OZ člen 190. ZPP člen 443, 443/1, 468, 468/1. ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 40, 40/1, 40/6, 44, 46, 47, 48, 49.
postopek v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - zastopanje v sodnem postopku - brezplačna pravna pomoč - priznanje stroškov zastopanja - vročitev sklepa o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo stroškov iz proračuna - upravni spor - neupravičena obogatitev - obstoj pravnega temelja - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - sklep o odmeri stroškov - naročniško razmerje - prekoračitev trditvene podlage - nepodpisana vloga
Postavljeni odvetnik nima nobene podlage za obračunavanje višjih stroškov zastopanja, kot so mu bili odmerjeni s sklepom službe BPP v upravnem postopku. Izdani sklep glede obsega in višine nagrade bi lahko izpodbijal kvečjemu v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo, ne more pa višjih stroškov terjati od tožene stranke (upravičenca do BPP).
Pravni temelj za izplačilo stroškov postopka tožencu predstavlja sklep izvršilnega sodišča o odmeri stroškov postopka. Ker toženec ni prejel plačanih stroškov postopka brez pravnega temelja, o neupravičeni pridobitvi ni mogoče govoriti.
odpoklic direktorja družbe - gospodarski spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Spor o odpoklicu in plačilu odpravnine ni spor med delavcem in delodajalcem, za katere je pristojno delovno sodišče - 5. člen ZDSS-1, ampak spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, za katere je pristojno sodišče splošne pristojnosti, saj gre za gospodarski spor (482. člen ZPP).