Utemeljen je očitek zoper vse štiri obdolžence, državljane Romunije, da so se za izvršitev kaznivih dejanj tatvin združili, saj so se po predhodnem dogovoru o tem, prav izključno za izvrševanje tatvin, pripeljali v Slovenijo. Da bi preprečili izsledljivost pa so uporabljali avto z (njihovi državi) tujo registrsko oznako. Posledično so neprepričljive navedbe zagovornika obdolženega A. A., da noben dokaz ali okoliščina ne kaže na to, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec res prišel v Slovenijo izvajati tatvine, ne pa iskati delo, kot je to povedal na policiji in da gre zgolj za špekulacije in indice v povezavi z očitki, ki so usmerjeni v neke tretje oseb, ki nimajo podlage v dokazih, ki jih je zbrala policija. Tudi po presoji sodišča druge stopnje do sedaj zbrani dokazi v zadevi predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma, da sta obdolženca skupaj z še dvema storilcema storila očitana jima kazniva dejanja.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dolžnost sporočanja spremembe bivališča - vročitev odločbe - prijava na edukacijske delavnice - udeležba na edukacijskih delavnicah - vročanje z javnim naznanilom
Storilec ne more uspeti z navedbo, da sklepa o odložitvi z dne 26.11.2024 ni prejel, ker je bil v tujini, saj se v spisu nahaja povratnica, pisanje z oznako "preseljen" pa se je vrnilo šele februarja 2025, ob priliki vročanja dopisa z dne 24. 2. 2025. Določba 96. člena ZUP veleva, da mora stranka, ki med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Nobenega dvoma ni, da je storilec vedel, da je zoper njega v teku predmetni prekrškovni postopek (nenazadnje je sam podal predlog za odlog), kljub temu pa spremembe svojega bivališča, ko naj bi se preselil v tujino, ni javil. Nobenega dvoma tako ni, da mu je bil sklep o odlogu ustrezno vročen, na uradno prijavljen naslov za vročanje.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je storilec sicer res plačal edukacijske delavnice, vendar že dne 25.9.2024, kar je pred izdajo sklepa o odložitvi, ki je bil izdan šele 26.11.2024. V času pred izdajo sklepa se tako ni mogel prijaviti na delavnice, vsekakor pa bi bil to dolžan storiti takoj po prejemu sklepa in o tem predložiti dokazilo v določenem roku. Storilec pa v nadaljevanju tega potrdila ni predložil, prav tako pa se ni odzval na dopis z dne 24.2.2025, vročen z javnim naznanilom. Iz odgovora Javne agencije RS za varnost prometa z dne 6.6.2025 še izhaja, da storilec še vedno ni v evidenci prijavljenih na edukacijskih delavnicah.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - zahteva za sodno varstvo
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.1 Kljub vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog je tako pravilna ugotovitev, da je le-ta postal pravnomočen 3.11.2024, kar je dokončno potrjeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišče v Celju ZSV 869/2024 z dne 9.1.2025. Storilčevo stališče, da plačilni nalog ni postal pravnomočen med preizkusno dobo, je tako zmotno.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - nevaren voznik
Sodišče prve stopnje je, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/1, 450, 450/2, 458, 458/1. GZ-1 člen 1, 2. OZ člen 619, 642, 642/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - spor majhne vrednosti - omejitev dokazovanja - ustavno načelo enakega varstva pravic - sodni izvedenec - določitev plačila in izplačilo - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je sklenjeni dogovor med pravdnima strankama o izvedbi del tudi pravilno opredelilo kot pogodbo o delu, ki je opredeljena z določbami XI. poglavja OZ. Neutemeljeno je zato toženčevo sklicevanje na napačno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določb GZ-1. Ta ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja povezana z graditvijo objektov z namenom zaščite javnega interesa (1. in 2. člen GZ-1), ki zajema varnost gradnje, varstvo okolja, ohranjanje narave, …, ne pa pogodbenih razmerij.
ZPP člen 451, 453. OZ člen 131. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12. ZJC člen 4.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
V tej zvezi je pravilno izpostavilo stališče sodne prakse, da klic na policijo, ki se kasneje izkaže za neutemeljenega, ne more avtomatsko pomeniti odškodninske odgovornosti, saj bi s tem prišlo do izničenja varstva pravic (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - seznam dolžnikovega premoženja
Stroški, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo predloga za pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja so potrebni za izvršbo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko namreč predlaga morebitno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom izvršbe.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086909
URS člen 19. ZDZdr člen 2, 2-12, 13, 39, 71, 71/1. SZ-1 člen 103, 103/3.
varstvo osebne svobode - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v osebno svobodo
Prvostopenjsko sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
OZ člen 111, 239, 239/1. ZPP člen 116, 117, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 286, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 353, 442, 450, 450/2, 451, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved naročniškega razmerja - pravica do izjave - izvedba dokazov - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - prekluzivni rok - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev
Zamujene vloge je z namenom izvrševanja pravice do izjave dopustno upoštevati le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, za kar je potrebno podati ustrezen predlog.
V sporu majhne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka, čemur je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo osebnih dokazov tudi sledilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot pravno podlago sprejete odločitve naročniško razmerje, kot izhaja iz pogodbe z aneksi in splošnih pogojev poslovanja. Pravilno je uporabilo materialno pravo glede toženčeve obveznosti sporočanja (novih) kontaktnih podatkov, ki je opredeljena v splošnih pogojih poslovanja tako, da je bila določena pisna oblika sporočanja.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00090273
ZIZ člen 15, 53, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24. URS člen 3a, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da vsako vznemirjanje še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Nenazadnje, je toženka tekom postopka vložila predlog za določitev nujne poti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kjer je bila izdana začasna odredba, ki je toženki dopuščala uporabo poti in s tem ne gre za protipravno vznemirjanje tožnika.
Z vidika toženke v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni. Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi.
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - izpodbojno dejanje
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstoji razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, to pa je, da je stečajna dolžnica izvedla pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja, in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 6. 3. 2025 (petek), osemdnevni rok se je iztekel 14. 3. 2025 ob polnoči (petek), medtem ko je tožena stranka ugovor vložila 17. 3. 2025 (ponedeljek), torej prepozno.
Zgolj na podlagi dejstva, da se tožnik v vlogi sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki niti sodišču niti nasprotni stranki (ki je stranka tudi v tem sporu) nista bili neznani, tožniku nagrade za to vlogo ni mogoče priznati. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da tožnik v tej vlogi svojega zahtevka niti ni obrazložil in specificiral skladno s stališči, sprejetimi v odločitvah VSRS, pa tudi ne skladno z izhodišči iz sodbe SEU C-742/19, na katero se je skliceval že v tožbi ter je bila tudi podlaga za sprejete odločitve VSRS. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da gre v primeru prve pripravljalne vloge zgolj za ponavljanje materialnopravnih izhodišč iz tožbe, zaradi česar te vloge utemeljeno ni štelo za potrebno.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tretjo pripravljalno vlogo glede na njeno vsebino utemeljeno štelo za obrazložen dopis po tar. št. 43/3 OT. Sodišče prve stopnje je že dne 27. 2. 2025 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, zato ob dejstvu, da je tožnik, po pozivu sodišča, v tej vlogi z dne 11. 4. 2025 v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil, ni bilo nikakršne potrebe po tem, da se opredeljuje do navedb tožene stranke iz njenih vlog z dne 3. 2. 2025 in 21. 2. 2025, niti da "preizkuša" znesek, ki ga je toženka pripoznala, saj le-ta izhaja iz sodbe.